Forum
u201358
u201358
Hi!!
Moje ime je Brina Kepner. Stara sem 16 let, in obiskujem drugi letnik gimnazije v Londonu. Rada bi postala kirurginja. Moja najljubša nanizanka je Grey s Anatomy. Imam dve sestri. Mia je starejša, Julie pa mljaša. Kdo pravi?????
Pesem zgodbe:

Vsaj en next za nadaljevanje..
17. januar 2016
u201358
u201358
Julie:




17. januar 2016
u201358
u201358
Mia:




17. januar 2016
Next
17. januar 2016
u201358
u201358




17. januar 2016
u201358
u201358
Jaz
17. januar 2016
u201358
u201358
1. Del
Pripoveduje Brina
Ravnokar sem prišla iz šole, po treningu nogometa. Trener nas je močno gnal, in na koncu sem bila zelo izmučena. Trenirala sem skupaj s fanti, in ni bilo čudno, da sem bila tako izmučena. Kar popadla sem v posteljo. Komaj dovolj energije sem imela, da sem segla do dalinca in prižgala televizor. Prevertela sem si mojo najljubšo serijo Grey s anatomy. Moja najljubša oseba je v tem delu malo znorela, a to le za to ker je hotela rešiti pacienta. Z njo nimava nič skupnega razen priimka. Tudi ona se piše Kepner, le da je njej ime April. Vem da je to samo serija, a si ne morem pomagati. »Brina!!« zaslišim, kako me kliče mami. Odidem dol v kuhinjo in se vsedem. Pokimam ji in reče: »Selimo se,« Zajamem sapo, in že sem pripravljena na kričanje, a iz mene ne pride niti en glasek. »Nočem se seliti,« potožim. Mami mi spodbudno pokima, a zdaj se lahko derem. Ko končam mami reče: »Spakiraj stvari. Jutri se selimo.« Zavzamem sapo, in čutim, kako mi zmanjkuje tal pod nogami. In kar naenkrat tema.
1) kako se ti zdi?,
17. januar 2016
ful dabest
18. januar 2016
Next
18. januar 2016
super ,Next
18. januar 2016
Next to je prva zgodba k mi je tko všeč da jo berem seveda na 123 igre pr knjigah sm zbirčna
18. januar 2016
u201358
u201358
2. Del
Pripoveduje Brina
Zaslišim zvoke okoli sebe. Odprem oči. Zagledam belo sobo in zdravnike, ki se nekaj trudijo okoli mene. Zakašljam, in vidijo da sen budna. Vstanem in pogledam diagnozo. Nič takega. Samo preizčrpana sem bila. Pogledala sem kje so moje obleke, in jih zagledala na stolu. Skoraj odtekla sem do njega, in se preoblekla. Lase sem si spela v čop, iz nočne omarice vzela recept, in odkorakala skozi bolnišnico. V bolnišnici sem bila rada, ampak ne na tak način; kot pacientka. Raje sem bila zdravnica li kaj takega. O tem sem sanjala že od malega. Kakor koli že, odšla sem do lekarne, in vzela zdravila, ki mi jih je pripisal zdravnik. Večinoma so bili vitamini. Tekla sem do doma, in vzela dve vitaminski tableti. Mama in oče sta bila doma, in mi povedala čim več o selitvi. Nisem hotela poslušati, a sem, čeprav me ni zanimalo. Selimo se v Seattle, kar je edina dobra stvar tukaj. Tam snemajo Grey s Anatomy. To je tako super!!! Selimo se zato, ker je oče dobil novo službo. Že spet. V dveh mesecih smo se preselili pet krat. To je tako grozno. Z Julie naj bi prebivale v internatu. To je bil višek. Kar oddala naju bosta. Internat ni za naju. Je za nadute ljudi, ne pa za naju. Selimo se jutri. Res super. Odidem, v sobo in začnem pakirati. Vzamem violino, saj me le igranje nanjo pomiri. Igram A. Vivaldi; Štirje letni časi ; Poletje. Pomirim se in zaprem oči. Vse je v redu. Violino pospravim v kovček, ostale stvari pa v škatle. Ni mi do spanca, vseeno se vležem na posteljo in zaspim.
18. januar 2016
super
18. januar 2016
u201358
u201358
1 Next??
19. januar 2016
Next
19. januar 2016
u201358
u201358
Pišem
19. januar 2016
ja ja ja
19. januar 2016
Next
21. januar 2016
Next
07. februar 2016
u208710
u208710
omg res daj Next
17. februar 2016
u208800
u208800
Next ahhaha Next
17. februar 2016
u201358
u201358
Zgodaj zjutraj nasljedni dan padem iz postelje. Poberem se, in se oblečen. Ne morem verjeti, da s tako zelo zaspana. Saj res, celo noč nisem zatosnila očesa. Odidem na zajtrk, in vidim, da še nihče ni vstal. Skomignem z rameni in si mažem maslo na kruh. Jem počasi, in s težavo prežvelujem hrano. Brez okusa je. Poplaknem jo z pomarančnim sokom, a tudi ta izgubi okus. Ko pojem se zvlečem ven na travo, in se uležem. Opazujem svet okoli mene, in zdi se mi, da se čas ustavlja. Grozno je. Kot da sem sredi ničesar. "Hej," zaslišim. Sunkovito vstanem, in grem v položaj za napad. Pogledam napadalca. "Vedno pripravljena na napad, kot zmeraj," odvrne glas pred mano. Zastane mi srce. Tam je moj najboljši prijatelj Jim. Pokimam mu, ko pride k meni. "Nekaj ti moram povedati," mi reče. Pokimam mu naj pove, on pa začne nekaj jecljati. "Izpljuni že," mj rečem. "Brina všeč si mi," reče in me poljubi. To naredi tako nepričakovano, da ga vržem na tla. "Oprosti," zahropem, in se uležem zraven njega. "Tudi ti si mi všeč," mu odvrnem ter ga poljubim..
Next??
Sorry k je full kratko
17. februar 2016
u208710
u208710
Next
Ful dobr
17. februar 2016
Next
17. februar 2016
u208800
u208800
nnneeeeeexxxxxxxxttttttttttttttt
18. februar 2016
u201358
u201358
Hej!
Nov Next.
Z mojo prijateljico piševa zgodbo, pa bi vas prosila da pogledate:
http://www.igre123.com/forum/tema/hate-tur-to-fr-e-h-p/182207/1
Ta Next je posvečen ===========
============> *fuck u*
Tako leživa še nekaj časa, in vesela sem, da sem si končno priznala čustva do njega. Moram reči, da mi fantje niso preveč všeč. No, za prijatelje so ok, ampak samo Jim mi je bil všeč. »Bi bila moja punca?« me vpraša. Vsedem se, in vprašam: »Na daljavo??« Pokima. Tudi jaz pokimam, in ga poljubim. Kmalu se zdani, in obljubiva si, da se bova slišala po skypu, in si dopisovala po mailu. Hitro stečem v hišo, ter se umijem, in preoblečem. Sem neverjetno dobre volje, in ko pridem si potiho žvižgam. Ko pridem v kuhinjo, me vsi začudeno gledajo, zakaj sem tako dobre volje. »Nič,« rečem, ter zarfim. Vzamem telefon, ter odprem facebook, ter označim, da sem v vezi. Sicer mi facebook ni všeč, ga vseeno imam, saj mi ga je enkrat naredil Jim, da bi bila bolj v koraku z novicami. Ob tem sem seveda zavijala očmi, in nergala. Zdaj nič manj ne nergam, in nič manj ne zavijam z očmi ko mi kdo omeni facebook. Še enkrat pojem zajtrk, in začnem nositi škatle v selitveni kombi. Tudi drugi jih, in nato odidemo. Slovo je težko, ampak vseeno se nekako sprijaznim. Odpeljemo se na letališče, in že smo na poti v Seattle. Med letom zaspim in zbudi me kričanje ljudi.
18. februar 2016
u208800
u208800
Next
18. februar 2016
u208800
u208800
ou pa posvetila si mi nexttttttt <333 hahahah sele zdele sm vidla hahahahahha Next Next pa hvala <3333333
18. februar 2016
Next
18. februar 2016
u201358
u201358
"Kaj je narobe?" vprašam Julie. Bila je vsa vleda v obraz, in lahko sem bila prepričana, da ji je padel pritisk. "Strmoglavljamo," mi reče, in vzame kisik masko. Tudi jaz jo vzamem, ko zaslišim glas vspredaj: "Na pomoč. Moja maska ne deluje." Pogledala sem gospo, in videla da v rokah drži dojenčka. "Vzemite," ji rečem, in ji dam. Pogledala sem v svojo torbico, in našla kisik v steklenici. Imela sem dve pločevinki in zdelo se mi je, da bo zadoščalo.Pritisnila sem si jo na usta in naredila par vdihov. Kar naenkrat sem občutila močan sunek. Omedlela sem. Svetloba. Sicer ne oslepjujoča, vendar vseeno. Zavem se, da sem še zmeraj na letalskem sedežu. Pogledam se. Nič hujšega, razen rana na nogi. Odpnem se, ter vstanem. Pekoča bolečina se okrepi, a vseeno mi uspe nekako priti v prostor za prvo pomoč. Tam zgrabim osnovne potrebščine, ter si oskrbim nogo. Vzamem tprbo z pripomočki, in odidem v svoj razred k Julie in drugim. Ko jo zagledam mi zastane dih. Leži na hodniku in drgeta. "Julie!" zakričim, in grem do nje. Na trebuhu ima grdo rano, in vem da bo umrla. "Julie..." ji rečem a ona me prehiti: "Brina, umrla bom kajne?" me vpraša. Pokimam, in reče: "Zapoj mi. Še zadnjič. Prosim," Ne vem kaj bi ji zapela, a ji ustre že em, zato zapojem njen najljubši komad: Marina and the diamonds: Happy. Po koncu, zaprem njene oči, in grem pomagati dalje. Vidim da je del letala eksplodiral. Grem pogledati. Ne morem verjeti. Tam najdem Miino bluzo, in začem jo vleči. Vlečem in vlečem, in zakričim, saj ven privlečem krvavo Mio s steklenimi očmi. Zaprem ji oči, in odidem naprej. Odidem nazaj v naš razred in iščem preživele. "Dekle... Prosim pomagaj..." mi reče gospa, z majhnim dojenčkom, ki sem ji prej dala kisik. "Vzemi ga, in ga varuj. Lepo te prosim. Varuj ga. Ime ji je Julie Mia.. In..." ni pomagalo. Njene oči so spet postale steklene. Zdaj se zavem vsega. Vsi so umrli. Samo jaz sem preživela. Vzamem telefon, in pokličem na pomoč. V nasljedne pol ure, že sedim v reševalnem vozilo in se peljem. Kar naenkrat mi neka ženska hoče iz rok iztrgati otroka. "Ne, pustite ga," ji reče. "Samo pregledala ga bom," mi reče. "Ni potrebe, sem ga že sama." ji rečem in ji povem stanje.
19. februar 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg