Forum
Živjo!
Kot prvo tega bloga nisem začela pisati, ker bi hotela od koga fejkati temo. Začela sem ga pisati zase, ker ga potrebujem. Potrebujem nekje spraviti stvari iz sebe, mogoče bom z pisanjem o različnih temah tudi sama izvedela kaj o sebi, česar ne vem, mogoče celo najdem razlog zakaj so ljudje taki kot so okoli mene. Ne vem, zaenkrat še nisem ciganka da bi si napovedala prihodnost z tarot kartami (no, pa še to so te karte samo ugibanje).

Je sploh pomembno kdo sem, koliko sem stara, kje živim? Ne, seveda da ni in ravno zaradi tega tega ne bom govorila. Za vas naj bom samo Leith Armstrong, dekle iz interneta.

Upam,da vam bo moj blog všeč in da bom mogoče slišala tudi vaše izkušnje z kakšne teme.




V vrtcu smo bili vsi med sabo prijatelji. Ni imelo posebne veze ali si fant, ali si punca. Edini razlog zaradi česar smo bili takrat vsi prijatelji, je bil ta, da smo vsi hoteli postati princi in princese, pa tudi junakinje in junaki iz risank.
Potem pa je na vrsto prišla šola in večina izmed nas se je ločila, smo pa zaradi tega spoznali nove ljudi in tokrat smo se razporedili v več skupin. V skupine nas je spet združevalo kaj hočemo postati, le da se tokrat punce in fantje niso ravno pogosto družili med sabo. V naslednjih razredih osnovne šole so se skupine mešale, saj so si člani prav pogosto izmišljevali kaj hočejo postati in tako začeli delati stvari, ki so bile bolj podobne drugi skupini, zato so odšli v drugo.
Z mano je bilo drugače. Že v vrtcu. Seveda sem imela tudi sama kratko obdobje ko sem hotela postati princesa in junakinja risanke, ampak sem se (pre)kmalu začela zavedati resničnega sveta in da princese in junakinje, o katerih so mi prebirali v knjigah in sem jih videla v risankah niso obstajale. Pravi svet je bil manj fantazijski in zato toliko bolj zastrašujoč. Ker sem se tega zavedala in sem hotela postati nekaj drugega, sem bila seveda izločena iz skupine. Hotela sem, da bi se drugi z mano družili zato sem se delala, da hočem biti princesa in junakinja iz risank, a se je vseeno videlo da sem drugačna, zato sem zmeraj capljala za dvema puncama, ki sta se prav zmeraj pogovarjale o tem, kakšen grad hočeta imeti, kakšnega princa… Bili sta nadležni, a sem ju raje poslušala, kot da bi bila v nekem kotu in se kujala.
Nato je prišla šola. Na srečo se je ena od dveh punc vpisala na drugo šolo in bila sem prepričana, da bo druga moja najboljša prijateljica, saj so mi vsi govorilo da si v prvem razredu pridobiš najboljšo prijateljico za vse življenje. A ni šlo. Prišle so druge punce in oblikovale so svojo skupino. Vse so hotele postati frizerke, kar pa se je meni zdelo neumno. In zato sem bila že v prvi minuti izločena.
V nobeni skupini se nisem počutila dobro zaradi svoje drugačnosti in posledično sem v vsaki ostala samo malo časa. Vsi so si vsak dan izmislili novo stvar, nov poklic ki ga bodo opravljali, jaz pa sem ostajala zvesta samo eni stvari. Vedela sem, da mi v življenju ne bo pomagalo če si vsak dan izmislim nov poklic, zato sem postala samotarka. Še danes se ne razumem z nikomur, saj so mi vsi »fouš« ker sem drugačna in sem tako bolj zanimiva za učitelje…
Takrat sem se tega, da nočem biti kot drugi malce sramovala, danes pa vidim da sem zaradi te drugačnosti unikatna. Sem neponovljiva oseba, izstopam iz množice, v nasprotju z drugimi, ki so enaki kot ostali in to me bo vedno vodilo naprej.

1) Ste bili tudi vi drugačni in niste "pasali" k nobeni skupini? Kaj ste naredili?

Močno upam, da slišim kakšne vaše zgodbe
24. junij 2017
Popolno pišeš *-*
Komaj čakam nadaljevanje c:
En velik, debel neeext <3
24. junij 2017
ful dobro pises (: ves, vem kako je to ... ceprav sama se se vedno poskusam pridružiti akksni skupinici, ampak je vedno neuspesno. na sreco sem se kaksni 2 leti nazaj zblizala z mojo sestricno, ki je enake starosti kot jaz... ugotovili sva celo da bova odsli na isto srednjo solo (: in mislim, da od takrat naprej ne bom nikoli vec samotarka hehe
24. junij 2017
in res splaca se ti nadaljevat ker je super (:
24. junij 2017
Next super je
25. junij 2017
Next
Nisem naredila nič... Samo čakala sem in sčasoma se je vse uredilo samo od sebe
25. junij 2017
Next pliss, super pišeš
25. junij 2017
Next,superrrrrr pišeš
25. junij 2017
Next ful je dobro res
25. junij 2017
Next
25. junij 2017
meni se zdi resnično odlično wow Next čim prej
25. junij 2017
zelo dobro pišeš
in mislim d boš enkrat našla nekoga ki bo podoben kot ti in te bo sprejemal takšno kot si
Next
25. junij 2017
Next nujno!Zelo dobroo pišeš.
25. junij 2017
Next
25. junij 2017
super je
25. junij 2017
Next
JA
25. junij 2017
občutek na začetku ni prijeten, kmalu pa vidiš da je biti drugačen veliko bolje kot pa biti enak kot vsi ostali.. Next
25. junij 2017
Next of course
25. junij 2017
neext itak
25. junij 2017
js sm bla do šestga razreda fuul priljubljena pol naprej pa se mi je zgodil isto
samo sem pa čez nekaj časa dobila dve dobri prijatelci
vse se uredi
25. junij 2017
neeext
ojaa poznam ta občutek drgačnosti.. pa sej svet bi biu dougočasn če nas (čudakov, retardiranih ljudi, itd.) nebi blo, zato je meni postau že kompliment če mi kdo reče da sm čudna. sej ga ne morem kr napast samo zarad tega kr govori resnico
25. junij 2017
Živjo!
Hvala vsem za toliko komentarjev. Toliko jih nisem pričakovala *w* Samo zdajle povem, da me ne boste to spraševali potem: lahko da se bo kakšna tema ponovila, ampak bom v vsaki povedala drugo mojo izkušnjo. Po tem blogu komentirajte vaše izkušnje *w*



Pravijo da ima vsak vsaj enega pravega prijatelja, ki ga ponavadi pridobi že v vrtcu. Te prijatelji celo osnovno šolo držijo skupaj in ker ne vedo kaj bi brez svoje 'druge polovice' gredo na isto šolo, čeprav si mogiče ne želijo postati to kar šolo ponuja. Šele kasneje se zavejo, da so se odločili narobe, saj se prijateljske vezi počasi razrahlajo, in zamenjajo jih druge.

Podoben primer imam tudi v svojem razredu. Neko dekle se je odločilo da bo šlo na fotografsko šolo (čeprav močno dvomim da bo zaradi svojih slabih ocen sploh sprejeta) in ko je to povedala svojima najboljšima prijateljicama (ki sta jo enkrat obrekovale za njenim hrbtom), sta obe začele zatrjevati da si že od nekdaj želita na fotografsko šolo. In stavim, da si bo njuna 'vodja' še najmanj dvakrat premislila in bosta zatrjevali isto.

Čeprav sem bila drugačna, sem si vseeno našla nekoga. "Prijateljico". In kot po naključju je to vodja te skupinice. V bistvu sva imeli bolj enosmerni odnos, ona mi je zmeraj ukazovala, jaz pa sem samo stopicljala za njo in se pred vsemi pretvarjala, da sem srečna in zadovoljna z najinim prijateljstvom. Ni se bilo prav težko pretvarjati, saj me večino časa sploh ni bilo doma. Bili sva sosedi in tako sem bila večino časa pri njej, njenih staršev pa velikokrat ni bilo doma. Mislila sem, da sva obe zadovoljni, nato pa je prišel tisti dan v četrtem razredu. Bila sem prepričana da bo vse v redu. Pa ni bilo...

O tistem dogodku še danes nerada govorim, saj so me takrat izdali in me še danes boli. To je verjetno razlog, zakaj sem se kasneje še bolj zaorla vase.

Ampak zdaj mi gre bolje. Kljub sovraštvu v razrdu sem naredila korak in se letos pri vereuku nisem usedla sama. Vsedla sem se zraven neke b-jevke in spletvi sva neko vez. Postala je moja edina prijateljica. No, v 'realnem' življenju.
Na internetu imam še 3 prijateljice, a o njih kdaj drugič.

Hvaležna bom za vsake komentarje z vašo izkušnjo

Se opravičujem za napake, ampak sem pisala na telefonu, saj sem na počitni ah in nimam dostopa do računalnika
25. junij 2017
Neext, poznam tak občutek...
25. junij 2017
razumem te (: v osnovni šoli sem bila tudi jaz le z dvema osebama ... čeprav sta se oni dve med sabo super razumeli, mene pa sta v večini primerov izločili iz družbe, sem vseeno skakljala za njima kot kužek. V višjih razredih me je doletela pamet. Ugotovila sem, da sem ob njima le '5. kolo', zato sem se izločila iz skupinice. Takrat sem se zbližala z mojo sestrično, ki je bila takrat v moji paralelki in sedaj sva dobesedno kot da bi bili sestri, ki naju je usoda pozabila dati istima starsema hehe
25. junij 2017
to s prijateljstvi mi nikoli ni bilo prav posebej blizu... ko se je vrtec končal, sva z najboljšo prijateljico šli vsaka na svojo šolo.. in potem sem si jaz u prvih treh letih poskušala najt nekoga za celo šolo pa nekako ni šlo. ampak na srečo je moja najboljša prjatlca prišla nazaj v četrtem razredu in zdej mava tak odnos, da so punce (nekatere) zeloo ljubosumne zarad tega in dejansko so naju hotle že narazn spravit da bi se skregale al pa kej. ampak dejansko če nebi blo bff na naši šoli si pomojem nebi našla nekoga. pač okej, sej so fajn nekatere punce sam da bi jima pa zaupala tak ko moji trenutni bff... nope.. no go
uglavnem všeč mi je tole, neext
26. junij 2017
Next + waw....jaz v vrtcu sem se družla z usemi, in nisem imela neke prave prijateljice. V prvem razredu enako. V tretjem sem dobil "bff" ampak mi je ukazovala. In mi je blo enkrat dosti in sva se skregale. V petem sem dobila prijateljico, ki je bila zelo dobra, poštena...ampak je šla k drugi....V sedmem sem pa dobila pravo prijateljco BFF ki ji lahko zaupam pomaga mi pri težavah,... Tko da usak dobi enkrat pravega prijateljca. : )
26. junij 2017
...tam je napaka bi moralo pisat 'dobila'
26. junij 2017
Next+tudi jaz razumem tvoje občutke.Ko sem bila v vrtcu (in do 4 classa sem jo imela ) sem imela neko "bff" ampk mi je začela ukazovati in vse naprimer:če je nekaj polila sem mogla jst vse pobrisat.Enkrat vmes 4 razreda sem ji rekla da imam dovolj in da ji nebom vse jaz naredila.Pol sva se skregale.Nasledje pol šolskega leta sem bila sama brez prijateljic.Ampak v petemu sem si potem našla prave prijateljice.Tem sem lahko vse zaupala ,in tudi oni so meni.Sedaj smo kot neka skupinica prijateljev.
26. junij 2017
Next
26. junij 2017
uff js mam BFF (prosim ne me ubit če tole bereš) in sma si ful dobre. je pa res, da ko nje ni se lahka z drugimi čisto normalno no skoraj čisto normalno pogovarjam. najbolj mi gre na živce sošolka ki se full vn daje in si vsak dan izbere tarčo, zbere skupino sošolk in se spravijo eno prezirat eno.. in čist brez razloga... pa ponavadi sem to js.. in pol še mojo BFF spravi na svojo stran in pol sm ponavadi sama al pa se grem družit s kom iz starejšega razreda al pa mlajšega... in pol naslednji dan pa spet isto.. večkrat se sprašujem kaj sem ji naredla.. pa nikoli n najdem pravega razloga zaradi katerega bi lahko bila res je zna na mene
26. junij 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg