Forum
Odločila sem se pisati zgodbico, upam, da vam bo všeč + povejte kritike, če vam kaj ni všeč
Tko, da ja tle je že prvi chapter. Upam, da je brez napak in ja uživite.
..........................................






Chapter one – Just me!
Evelina Maria Ross

Zazvonil je šolski zvonec in oznanil, da je za danes konec pouka. Sošolci so veselo pograbili torbe, jaz pa sem z grenkim priokusom odšla ven, ker sem že vedela kaj me čaka. Na hodniku je stal Phil in me dražljivo pogledal, pogleda mu nisem vrnila oz. sem se delala kakor, da ga nisem videla, v meni pa je vrela voda. Vem kaj me je čakalo, malo mi manjka pa bom verjetno res naredila samomor. Odpravila sem se do moje šolske omarice. Poskusila sem jo odkleniti, ravno takrat pa izza hrbta slišim »Ne bo šlo kurba oz. Evelina, sej veš kaj se je včeraj naredilo in moramo tisto dokončati.« Stisnilo me je pri srcu, ne morem odobravati tega, zato sem se zapodila proti ženskemu wc – ju. Zaklenila sem se na wc in premišljevala kaj se pravkar zgodilo. Takoj mi je na misel prišel včerajšnji dogodek.

Flashback
Bil je konec pouka in odšla sem brez skrbi ven. Izza ozadja se je prikradel Phil s svojimi pajdaši. Stisnil me je roko jaz pa sem zacvilila »Tiho kurba nemočna, boš ti zdaj videla kaj pomeni biti močen« je rekel in se zarežal. Odvlekel me je v prazno, sivo ulico in me vrgel v kot, začel si je odpenjati hlače, hotela sem zakričati vendar iz sebe nisem spravila niti piska. Spravil se je name in mi odpel bluzo, in že je bil pri hlačah. Tla so bila mrzla počutila sem se kot človek, ki na tem svetu nima vrednosti. Odpel mi je hlače, zgrabila me je panika zgrabila sem pokrov kante in ga hotela udariti po glavi »Veš tako pa je če si nemočen« je spet rekel, prijel pokrov in me udaril po glavi. Zgrudila sem se, slišala sem samo še oddaljene glasove. Slišala sem nekoga, ki je imel globok glas in je nekoga udaril in potem se ne spomnim več. Zbudila sem se na isti ulici, oblečena kakor, da se ni nič zgodilo, so bile to le sanje, če so bile, kaj sploh delam tukaj. Zagledala sem listek na njem pa je pisalo: Vedi se kakor, da se ni nič zgodilo, ker se tudi ni, nihče te ni sem odvlekel na ta kraj samo si odšla, nihče ti ni naredil žalega to je samo tvoja domišljija.

And off flashback
Vem, da ni bila moja domišljija. Po glavi se mi podijo vprašanja kdo me je rešil, zakaj me je rešil, je bila res moja domišljija, zakaj mi je pustil listek in še več in več. Imel je prečudovit glas, ki bi ga prepoznala kjerkoli in odločena sem, da bom osebo, ki me je rešila poiskala.
When I start cry and my hearth is broken then I just… sem si prepevala med potjo domov. Ura je bila že pozno saj sem čakala, da Phil odide domov. Hodila sem po ulicah, vendar nisem našla prave po kateri sem običajno hodila domov. Imela sem občutek kakor ga še nisem imela v življenju, občutek kakor, da me nekdo opazuje ali sledi. Zgrabila me je panika zato sem začela hoditi hitreje oz. teči. V neki ulici sem videla ljudi, zato sem tekla, do njih, da bi pri njih skrila pred tistim, kar me je zalezovalo oz. sledil. Ko sem pritekla do njih pa so me zgrabili. Bila sem zmedena, kajti mislila sem, da se bom pri njih našla zatočišče in pomoč, ne pa da me bodo napadli. »Pustite jo« sem zaslišala globok glas, počakaj malo ta glas pa sem nekje že slišala. Obrnila sem se…

..........................................
No a mete kšne kritike.
Kaj bo ona naredila, ko ga bo videla (sej veste koga)?
Kdo so tisti ljudje, ki so zgrabili?
Kaj mislite, da se bo zgodilo naprej?
01. februar 2015
Plz a lohk kšn komentira haha
02. februar 2015
neeext
02. februar 2015
** oprosti napačen smejko
02. februar 2015
u113053
u113053
Next <3
02. februar 2015
Next♥
02. februar 2015
Next cool
02. februar 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg