Forum
"Ne Mindy, še zadnjič ti povem, da v MOJI hiši NE bo nobene zabave ok?" sem jezno in že malce živčno rekla in zavila z očmi.
"Prav, prav kot vedno, Cher 'the party pooper'...nisi že malo utrujena biti očkova pridna punčka? Daj no Cher!" je glas moje prijateljice zazvenel skozi telefon in mi močno odmeval v glavi.
"Resno, spet bove o tem?" sem rekla, zavila z očmi ter se vrgla na ogromen, bel kavč v dnevni sobi.
"Oprosti saj veš da te imam rada, vendar tudi sama dobro veš kaj cela šola govori o tebi. Res nočem, da bi te to kakorkoli priza-"
V tistem trenutku me je tega mučnega pogovora rešil zvonec. Vendar kdo bi lahko bil? Starši pridejo konec vikenda in danes je šele petek? Vsi sošolci bodo šli na neki zabavo, ki so si jo zamislili v naši hiši vendar očitno ne bo tu? Sorodnikov v bližini nimamo? Sem naročila pico in pozabila?
"Veš kaj, te pokličem kasneje nekdo zvoni." jo prekinem ter telefon odložim na kavču.
Počasi se poberem s kavča in odcapljam mimo kuhinje na hodnik kjer je stoji ogromno ogledalo ter se na hitro pogledam vanj.
Lase sem imela spete v razmršeno figo, oblečeno sem imela dolgočasno sivo majico, trenirko ter najbolj udobne čevlje na svetu- Uggice seveda (http://www.polyvore.com/lazy_days/set?id=96916351).
Preden sem prišla do vrat je moralo pozvoniti najmanj desetkrat in oseba pred vrati je bila verjetno že precej živčna.
Ko sem končno prišla do vrat in globoko vdihnila sem šele odprla vrata.
"Dobro no, kaj je tako pomembno, da zvonite ob enajstih zveče.-" ko sem pogled preusmerila predse sem popolnoma onemela. Globoko sem pogoltnila slino, oči so se mi odprle na široko, usta sem imela odprta in mislila sem, da mi bo spodnja čeljust ravno kar skočila ven.
Saj to ni mogoče, to ni res. Fant, ki je stal pred mano, videla sem ga že mnogokrat...v sanjah. Njegove pravljično zelene oči so strmele vame brez kakršnih koli čustev, njegove polne ustnice so bile le malce priprte, njegove popolne obrazne linije pa so me prevzele.
"Si vredu?" me je vprašal z malce sumljivim glasom.
"Ja...ne...mislim umm ja, popolnoma vredu?" sem komaj izdavila in še kar strla vanj.
"Cher Smith kajne?" me je z lahkim nasmeškom vprašal in povzdignil obrvi.
"Ja, to sem jaz." sem previdno rekla ter si ga pozorno ogledovala.
"Agent John Wher-"
"Dean Winchester in tamle prihaja Sam Winchester...agenta my ass." sem mu dol porinila roko, v kateri je držal lažno FBI izkaznico.
Oči so se mu na veliko odprle, tako kot meni malce prej in njegovo razpoloženje se je takoj spremenilo.
Vedela, da ne sanjam saj sem se spomnila, da sem nekaj dni nazaj to že sanjala, vse do tu...od tukaj naprej nimam pojma kaj se zgodi in po pravici me je bilo kar malce strah.
"Sam!" se je na hitro zadrl ter mene potisnil v hodnik in tam takoj ob steno.
Trdno me je tiščal ob steno in vedela sem da sigurno ne bo sledil nikakršen romantičen poljub. Z eno roko me je tiščal ob steno v drugi pa je držal nož prislonjen na moj vrat.
"Dean kaj prekleto?!" se je zadrl Sam ko je pritekel v hišo, zaprl vrata ter videl Deana, ki je bil popolnoma pripravljen na to da mi odseka glavo ali pa me vsaj poškoduje.
"Lahko pojasnim prosim." sem potiho izdavila in se še vedno tresla od strahu.
Sam, ki je stal nekaj metrov stran je imel daljše rjave lase, popoln obraz in da sploh ne omenjam čudovitih rjavih oči, ki so glede na svetlobo lahko izgledale tudi zelenkaste.
"No pojasni, iz Avalon High izhinjajo dijaki, vsak teden po eden in ti tu se poznaš z vsemi ter poleg vsega še veš kdo sva. Imaš minuto časa." je ostro rekel ter svoj pogled tako močno usmeril vame, da sem lahko čutila kako me predira z vsem mogočim.
"Ok, ok. Prvič otroci izginjajo iz neznanega razloga in poznam jih le zato, ker je moj oče vodja verige restavracij in v našem mestu se jih kar veliko zbira tam. In drugič, to je malce težje pojasniti vendar sem vaju že videla, pravzaprav že večkrat." previdno sem govorila in poskušala zveneti čim bolj umirjeno.
Izmenjala sta si zmedene poglede.
"Videla sem vaju v sanjah. Nisem vedela, da sta resnična ampak očitno sta? Poglejta nič nimam s tem razen tega, da vaju precej dobro poznam." končala sem in se pripravila na najhujše, kdo bi še sploh verjel vsemu temu.
Deanov oprijem je popustil, ubistvu me je popolnoma izpustil in se umaknil nekaj korakov nazaj. Sam se je približal Deanu in si me ogledoval.
"Hvala." sem izdavila popolno brez sape in ju jezno pogledala.
"Sam misliš isto kot jaz?" ga je z sarkastičnim pogledom vprašal.
"Potrebujeva tvojo pomoč vendar prej nama moraš povedati par stvari o sebi ok?" me je resno pogledal Dean in se odpravil v kuhinjo.
Odšla sem za njim "Seveda, ni problema po tem čudovitem dogotku vama bom še pomagala. Mislim, da ne gre tako." sem na bokih prekrižala roke ter ga resno pogledala.
"Poglej, žal mi jeza to blah blah blah, vendar s Samom tukaj potrebujeva malce pomoči, da izpeljeva najin načrt ok?" iz hladilnika je vze dvel steklenici piva ter eno vrgel Samo, ki je zdaj stal za mano.
"In ta načrt je kakšen natančno?" sem povzdignila obrv in odšla v dnevno sobo.

NEXT?
09. september 2013
Cher:





Mindy:





Dean:





Sam:



09. september 2013
Next sori k oglašujem, sem 13 letni fant ki je začel zgodbico.. na moji zgodbici vračam oglaševanje http://www.igre123.com/forum/tema/poletno-sanjarjenje/61709/1
09. september 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg