Forum
u107258
u107258
**********Nelly**********
Hej!
Moje ime je Nelly. Nelly Bells. Marsikaj lahko povem o sebi. Stara sem 11 let in sem navadno dekle z dolgimi, temno rjavimi lasmi. Segajo mi skoraj do pasu, oči pa imam prav tako temne kot lase, velika sem približno 155cm in imam malo več kot 40kg.
Živim pri starših. Moja mama je profesorica Nemščine, oči pa je zdravstveni tehnik. Nimam bratov ali sester, sem edinka in to hočem tudi ostati. Naj pa še povem, da smo trenutno v letu 1990.
"Počitniceee!" sem zakričala zjutraj v torek. Še kar ne morem verjeti. V šoli sem bila dobra in niso prav ponosni name. Začela sem razgrajati po hiši ter prižgala televizijo. Imeli smo 6 programov. 2 o živalih, 2 sta bila nemška in ju nisem prepogosto gledala, preklopila pa sem na zadnji, 6. program, kjer so bili pogosto filmi. Sedaj se je predvajala neki dolgočasni romantični film. Zavzdihnila sem, a ker nisem imela drugega dela, sem se le odločila, da ga bom gledala. Ura je bila 8.00 in starši se bodo kmalu zbudili.
**********Jessica**********
"PA UTIHNI ŽE!" Zadrla sem se na Dreca, najmlajšega brata. Nekaj je hotel ušpičiti, a sta ga Jason in James, njegova starejša dvojčka, pri tem zalotila. "ZDAJ PA SE BOŠ DRL NA MENE! KAJ PA MISLIŠ DA SI...! NE, OČI, ON JE ZAČEL!" V pogovor se je vmešal moj grozni oče, Lucius Malfoy. Ja, iz te butaste družine prihajam. Mama Narcissa in oče sta bila nekoč jedca smrti! "...kako si se pa ti obnašala, pred tem, da si šla na Bradavičarko? Zdaj pa, najstarejša si, bodi tudi najpametnejša in pojdi v svojo sobo," me je nato prepričala mama in odpravila sem se v svojo sobo. "Samo še enkrat naj mi mačko vrže v vodo pa ga bom..." "JESSICA! DO TOD SE TE SLIŠI! ČE NE BOŠ..." A sem zaluputnila vrata. Oče se vedno postavlja na Drecovo stran, pa če je kriv ali ne.
No, jaz sem zaključila 2. letnik. Stara sem 13, dvojčka Jason in James pa imata 12 let, Dreco pa 11. Pravi nemarni ščurek je, res... No, khem, khem, vsi v družini imamo blond lase, meni pa tako kot očetu segajo čez ramena in se mi rahlo valovijo. Vsi imajo sive oči, jaz, nesrečnica, pa imam modre. In, seveda, smo čistokrvna družina!
Naslonila sem se ob vrata in poslušala, kaj se dogaja.
"...svarila sva se..."
"...ampak naju nisi poslušal..."
"...zato si zaslužiš kazen..."
"...ki bo dovolj huda..."
"...da se spraviš k pameti..."
Dvojčka sta se spravljala na Dreca, on pa se je hihital. Tudi jaz sem se nasmejala. Vedno si nekako porazdelita govor. Kot dvojčka Weasley! Le, da sta ona v Gryfondomu, mi, vsi tri Malfoyjevi, pa smo v Spolzgadu. Ampak meni sta tako prisrčna! Nočem se zgledovati po starših, preveč sta kruta, menda sta tudi morila...
"Zdaj pa je dovolj, otroci..."
"Mami, a midva z Jamesom sva tudi otroka?"
"Počakaj, da povem do konca, Jason. Odrasla že nista..."
Ni se mi jih ljubilo poslušati. Letnik sem zaključila z I, torej Izjemno, in upam, da bom tudi v tretjem letniku dobra učenka. K sebi sem privlekla zgodovino čarovništva za 2. letnik in začela prebirati snov. Speedy je res grozen! Ne zna učiti! Dvakrat se mi je zgodilo, da sem zaspala. Ampak sem se vedno pravočasno zbudila.
Letos naj bi na Bradavičarko prišel tudi Harry Potter. Me prav zanima, v kateri dom ga bodo dali.
02. julij 2013
u90139
u90139
next....
02. julij 2013
u140604
u140604
next...<3
02. julij 2013
u46345
u46345
next
02. julij 2013
u107258
u107258
**********Nelly**********
Bliža se šola. Joj! Ko bi lahko vsaj za dan ali dva podaljšali počitnice, bi bili vsi veseli. Vse že imam za šolo. In danes, teden pred začetkom pouka, se dogajajo prav čudne stvari. Prvič v življenju sem videla sovo! Poleg tega pa ni letala kar tako. Na nogo je imela nekaj privezano, vemdar ne morem reči, kaj. Prehitro je odletela, jaz pa sem jo opazila v zadnjem trenutku.
Domov sem se hitro vrnila. Ko sem vstopila v hišo, sem slišala, kako se oči in mama o nečem pogovarjata. Pa sem prisluhnila.
"...Ampak, saj to je potegavščina! Boš videla, vsakdo bi lahko to poslal..."
"Peter, saj sem tudi jaz enakega mnenja," je rekla moja mama Lia. "Ampak danes sem v Londonu opazila še nekaj sov..."
Jaz pa sem bila naslonjena na vrata kuhinje in sem se podzavestno prijela za kljuko...
TRESK!
Zvalila sem se po tleh. Vse, kar sem uspela izjaviti, je bilo 'avč'. Padla sem na kolena, a sem se ujela na roke.
"Nelly, to si dobila. Pismo je bilo naslovljeno nate," mama mi je podala pismo. Videlo se je, da so ga že prebrali. Na hitro sem ga preletela, odprla usta, ampak jih spet zaprla, saj so se mi besede zataknile v grlu. Še enkrat in še enkrat sem prebrala pismo, nato pa sem končno uspela nekaj izjaviti. "Je..to...potegavščina?!" Hlastala sem za zrakom, kot bi pravkar preletela 1000m. "Je..to...potegavščina?!" Sem še enkrat vprašala, ampak odgovora nisem dobila. Se je pa oglasila moja mama. "Ne vem, kako, ampak verjamem temu.." z očetom sva jo pogledala, nato pa je nadaljevala. "Vsako leto sem v približno enakem času videla sove, ki so raznašala pisma. In tudi to pismo je prinesla sova," pogledala me je, nato še očeta, pa pripovedovala naprej. "Se spomniš tiste Adrine, ki je bila od tebe starejša 1 leto? Izginila je, njeni starši pa niso govorili o njej. Mislim, da je to resnično. Jaz..." nato si je obrisala oči in videla sem, da joka.
"Mami, zakaj...?"
"Nelly, tako sem ponosna nate!" je vzkliknila in se mi vrgla za vrat. Zahlipala je, nato pa nadaljevala. "Postala si čarovnica!" Stišala je glas, saj se je zavedla, da skoraj vpije. "Jutri se bomo vsi odpravili v Prečno ulico! Tukaj je seznam učbenikov, piše pa tudi, kako se tja pride!"
**********Jessica**********
Dreco postaja obupen. Vedno resnejši je. Mislim, da se zgleduje po očetu. Ves čas govori o njegovih dosežkih. Skoraj ne smeji se več. Mislim, saj se, ampak ne iz srca, kot vsa ta leta. Samo iz norčevanja. Očetu je samo njemu uspelo priti do živega. Jaz, Jason in James pa smo se odločili, da očetovih napotkov in predlogov ne bomo upoštevali.
"Ja, jutri gremo na Prečno ulico," je pri večerji zamomljal Lucius. "Imate vsi seznam učbenikov? Dreco, James, Jason, Jessica?" V usta si je nabasal skoraj za pest pečenega krompirja. Redkokdaj ga jemo. "Ja," sta enoglasno rekla dvojčka in pri tem popljuvala celo mizo. "A še jesti neznata?!" Se je prvi oglasil Dreco. "Na krožnik sta mi špuknila.." nato je pogledal mene. Nisem morala, da se mu ne bi zasmejala, ko me je tako gledal. "Kaj bi rada?" Je zdolgočaseno rekel in začel rezati meso, si dal manjši košček v usta in me zopet pogledal. "Kako si zoprn," sem rekla, ter si z robcem obrisala usta. "Si pač tako čudno gledal, a ne...Hvala, ne bom več, spat grem." Sem rekla, nato vstala ter stop porinila nazaj k mizi. Odpravila sem se v sobo, kjer sem se preoblekla v pidžamo, ter se ulegla v posteljo. Pogledala sem svoj velik kovček, ki sem ga spakirala že prejšnji teden, ter ob misli na šolo zaspala.
********************
5 nextov in nadaljujem:')
02. julij 2013
Next
02. julij 2013
u90139
u90139
next
02. julij 2013
u140604
u140604
next
02. julij 2013
Še 2
02. julij 2013
A Mᴏᴍᴇɴᴛ Fʀᴏᴢᴇɴ Iɴ Tɪᴍᴇ FT. Nɪᴀʟʟ Hᴏʀᴀɴ
Pravili so, da je ljubezen usojena in da srca ne moraš izigrati. Obljubila sem mu, da ga nikoli ne bom pozabila, a sem ga. Bil je le bledi spomin, nepomemben za sedanjost. Moje srce se je pozdravilo in sestavilo nazaj in moja resnica je bila sedaj laž. Nisem pričakovala, da ga bom še kdaj srečala, a ko sem spet uzrla v njegove oči, sem pozabila pri čem sem bila. A on? Izgleda, da se me ni niti spomnil.
Ali pa je bilo to le igranje, da bi preslepil ljubezen?
http://www.igre123.com/forum/tema/a-m-n-f-n-in-t-ft.-n-h-n/57792/
02. julij 2013
u107258
u107258
Bom jutri nextala, tut ce ne dobim 5 nextov
+sej lohk oglasujete, me ne moti! Ker se za razliko od drugih ne obremenjujem z izgledom neke strani v temi :*)
03. julij 2013
u107258
u107258
**********Nelly**********
Hitro sem se zbudila. Ko so me grozne sanje vrgle iz postelje, sem spala v zelo nelagodnem položaju. Mučil me je "heksenšus". "Pa ne danes..." sem si rekla, ter pogledala na uro. Kazala je deset do sedmih. Vesela sem lahko bila le tega, da se nisem zbudila prej. Ko tako pričakujem nek dan, sem po navadi gor že ob petih.
Oblekla sem se v svoja najljubša oblačila. Svetle, strgane kavbojke s črno-zlatim pasom, črne kavbojke z belimi vezalkami, svojo sivo kratko majico, na kateri sem imela zapisan YOLO. Nase sem dala še jopico črne barve, ponekod pa so se videle majhne bleščice.
Spustila sem se po stopnicah in si naredila zajtrk. Ves čas sem premišljevala o tem, kakšna bo Prečna ulica, kako dolgo bom potovala, koga bom srečala, najbolj me je pa zanimalo, če je to sploh res. Upala sem, da ne gre res za neko potegavščino, ampak če verjame moja mama...
Usedla sem se na stol in čakala, da se mi zagreje mleko. Med tem sem si masirala vrat, saj nisem hotela, da se cel dan mučim s tem. Nehalo je. "Jaaaaj, še sreča," sem si mislila in hitro vzela lonec z enim litrom mleka s štedilnika. Vem, da gremo šele ob desetih, ampak morda se bodo starši hitro zbudili in jim tako ne bo treba spet greti mleka...
In prav sem imela. Ko sem si naredila kakav ter si na prepečenec namazala maslo, sta se pojavila, oblečena in pripravljena, da gresta novimi dogodivščinami naproti.
"Kako se...počutiš...zagotovo si...presrečna," me je vprašal moj oči, vendar je skoraj ves čas samo zehal in zehal. Prikimala sem mu, saj nisem morala odgovoriti, ker sem si v usta stlačila velik kos prepečenca. Tudi mami je presedla in začela jesti, vendar vase ni spravila nič. "Tako sem živčna," je rekla. "Ali že kaj pogrešaš Adriano? Zagotovo jo boš videla," nasmehnila se mi je, ter še dodala "Kaj misliš, kako izgleda ta Prečna ulica?"

*

Ura je odbila deset zjutraj. "Z avtom se bomo pripeljali...tja," je rekel oči, ko je izgubil glas zaradi čudaškega imena, kako naj bi se imenoval eden izmed vhodov na Prečno ulico za bunkeljne. "Kaj so..." sem hotela vprašati, vendar me je mama prihitela. "A bunkeljni, kaj so? To smo mi, a ne?" je rekla in v njenem glasu sem začutila, da ni prepričana. "No, spravimo se že, se bomo v avtu pogovarjali..." naju je preganjala.
In, takoj, ko sem se udobno namestila na zadnjem sedežu, sem začela govoriti o vsem, povezanem s čarovništvom. "Na Prečni ulici se zagotovo da kupiti vse. Od sladkarij pa do čarovniških metel! Me prav zanima, kako se leta z njo. Mami, oči, saj mi jo bosta kupila?" še preden sem dobila odgovor sem nadaljevala z bletanjem. "Joj, joj, joj! Kaj takega! Še kar ne morem verjeti. Čarovnica sem, čarovnica! Ampak to v dobrem smislu, si morata predstavljati? Kdaj bomo pa prispeli v ... am ... kdaj bomo prišli v Šnopslov in Rožicin bar?" začudila sem se imenu. "Kako izvirno ime! Grozno mi je všeč..." "Zagotovo čez 10 minut. Po mojem so tam samo čarovniki, saj v pismu piše, da ga vidimo, ker nam dovoljuje ravnatelj Bradavičarske šole, Tabrus Puplendor..." "Mami, Albus Dumbledore piše in ne Tabrus Puplendor!" "Aja, no..." Nato pa je najin pogovor prekinil oči. "Poglejta, tam je, vidim vhod!" Obe sva zazijali v staro, zaprašeno trgovino.
Avto smo parkirali na 50m oddaljenem parkirišču ter se odpravili v trgovino. In tam ...
Bilo je nekaj ljudi, oblečeni kot mi. Ampak veliko, veliko več pa je bilo tistih čudnih ljudi, čarovnikov.
Vse sem gledala z odprtimi usti. Pa je le res... Izgubila sem občutek za čas, uau... "Nelly, gospod mi je povedal, da je tam vhod v Prečno ulico. Poglej, se že vidi!"
**********Jessica***********
Nekdo je skakal okrog mene in ko sem odprla oči sem videla...Jamesa in Jasona! "Ojej, pa tako dobro bi bilo, če se ne bi zbudila," je rekel James. Vsi še spijejo. Ura je sedem..." je nadaljeval James. "Kaj, če bi se vseeno zbudila?" me je vprašal Jason. "In kakšna izjema sem jaz, da bi morala vstajati pred drugimi zaradi dveh otročjih bratov?" sem ju vprašala in se obrnila na drugo stran. Sedaj sem zijala v steno. Tako ali tako ne morem spati, ne vem, zakaj sem ju nagnala stran. "Vredu," je rekel James, Jason pa je dokončal njun 'govor'. "Pa lahko noč..." "...ljubica..." Zasmejala sta se in se odpravila iz sobe. Zaloputnila sta vrata in zagotovo zbudila še koga.
Par minut sem zijala v steno in se trudila, da bi zatisnila oči vsaj še za minuto. Čez pol uri bomo vstali vsi. Ampak nisem mogla. Včeraj sem zaspala ob polnoči, saj poleg tega, da sem se tako veselila šole, James in Jason nista utihnila in sta ves čas klepetala v sosednji sobi. Skupaj imata sobo. Midva z Drecom pa imava vsak po svojo sobo. Smo še kar bogati in naša družina sovraži Weasleyeve, ki so nasprotje nam. Revni so, ampak po mojem so dobri prijatelji in včasih sem prav jezna, da nisem prišla v Gryfondom. Ampak če pomislim, kaj bi rekel oče, ko bi mu v pismu napisala, da sem zraven družine, ko je ne marajo...
"Driiiin! DRIIIIIIIIIIIIIIN!" Ja, mislim, joj. Saj sem čisto pozabila izključiti to butasto majhno nadležno stvarco. Z roko sem vžgala po budilki, ki se je nato zvrnila po tleh. Jaz pa sem se postavila na noge in prišla do mize, kjer sem imela obleke. Skoraj bi padla, prehitro sem vstala in sem skoraj zgubila ravnotežje. Nase sem spravila črne španarce in sivo-belo tuniko, na kateri je bila narisana črna kača z zelenimi očmi, prav takšne zelene, kot je Spolzgad. Nadela sem si svoje bele allstarke, ki jih bom danes nosila prvič, zato mi ni treba skrbeti, da bom umazala hišo. Vzela sem tudi zeleno jopico, ki je bila prav takšne barve kot oči kače na moji majici. Prav všeč mi je bilo, da sem tako oblečena.
Ko sem prišla na zajtrk, so bili že vsi tam. Usedla sem se na stol med Jamesa in Dreca, kjer po navadi sedim. Vzela sem ržen kruh in ga kar suhega začela jesti. Popila sem malo mleka, nato pa mi je postalo jasno, da vsi poslušajo Dreca. "Tečnoba, važna, tečna..." sem si mislila, ampak sem nato tudi jaz prisluhnila. "...bom povedal vsem. Zagotovo bodo ljubosumni, da imam boljšega očeta, kot vsi drugi. In da prihajam iz čistokrvne družine..." "Eh," sem si mislila. "Ne ljubi se mi ga poslušati, važiča. Saj imamo vsi enakega očeta tukaj," sem si še rekla in Dreca prekinila. "Dreco, zakaj se tako važiš, mislim, kot, da mi ne bi imeli enakega očeta kot ti..." "Ljubica, pusti mu, da pove do konca..." me je nato prekinil oče, ter me pogledal. Zavila sem z očmi ter začela jesti. "Jessica," me je nato ogovorila mama in pogledala sem jo. "Spremenili smo plan, ko si se ti še oblačila. Takoj po zajtrku gremo, zato pohiti. In najej se,". Že je vzela kruh, da bi jedla naprej, ampak se je ustavila, ter še dodala. "S Praškom Frčaškom gremo," ter jedla naprej.
Res je, da imamo veliki kamin v dnevni sobi, ki ga uporabljamo tudi za to. Ko smo se vsi najedli, smo se zbrali tam. "Prišli bomo v trgovino na Nokturni Ulici," je rekel Lucius in ob misli na tiste ljudi tam mi je postalo slabo. "Moj prijatelj dela tam. Ime trgovine je Pri Hjubertu," Ogrnil se je v smaragdno zelen plašč - mi smo se spravili že prej -, ter nadaljeval. "Jaz bom šel prvi in vas počakal pri kaminu v trgovini. Vi pa, upam, pridite za mano. Zato nekajkrat ponovite ime, saj vas nočem izgubiti..." pogledal je Narcisso. "Pospremi Dreca, vidva gresta zadnja," je rekla. Lucius je izgovoril ime, ter izginil v zelenim plamenih. Tudi jaz z dvojčkoma sem mu sledila, na srečo se bom pa vsaj tokrat rešila Dreca.
03. julij 2013
Next
03. julij 2013
u46345
u46345
next
03. julij 2013
u90139
u90139
next
03. julij 2013
u135108
u135108
Neeeext. :'D
03. julij 2013
hy, js pa vem kdo si ti! se te spomnem iz VB-ja (js sem nekdanji Kevin Twix) se me spomneš?

NEXT
03. julij 2013
u107408
u107408
Neext.!
03. julij 2013
u140604
u140604
Next
03. julij 2013
u107258
u107258
KEVIN<333 JA SE TE x'd upam da ti bojo dovolil nazaj prit

+danes zvečer nextam
03. julij 2013
u107258
u107258
(Če sploh hočš nazaj)
03. julij 2013
NNNNNNNNEEEEEEEEEEEEEEXXXXXXXXXXXXTTTTTTTTTTTTTT!!!!!
03. julij 2013
u107258
u107258
**********Nelly**********
Stala sem odprtih ust. Tudi oče ni verjel, nato je pogledal mamo in se ji nasmehnila. Navsezadnje naju je ona prepričala, da grem sem. Oba z očetom bi zagotovo mislila, da je vse neresnično in se je nekdo ponorčeval iz naju. Preden smo stopili skozi zid, ki se je porušil, ko je solastnik bara Šnopsl z palico nekaj izrisal iz njega, naju je vprašal : "Bunkeljni ste, kajne? Dobrodošli!" Preden smo ga uspeli vprašati, kaj to pomeni, se nam je le naasmehnil, odšel iz sobe s tem zidom, ta pa se je ponovno zazidal. "Kaj smo..?" Je hotel vprašati oče, ampak so se mu besede nekje zataknile. Zaprl je usta in jih spet odprl, kot bi hotel nekaj reči. Tudi jaz sem bila pretresena, mama pa tudi.
Gledala sem torej to ulico. Polna je bila hiš, ki naj bi bile trgovine. Nagibale so se proti ozki cesti, ki je bila med stavbami, in za trenutek sem že hotela zakričati, naj se ljudi umaknejo, če želijo priti od tod v enem kosu. Ampak sem se nato spomnila, da smo pravzaprav v čarovniškem svetu - ta se razlikuje od našega in nekatere stavbe stojije le še zaradi urokov. Na koncu Prečne ulice pa je stala velika stavba, zagotovo največja stavba snežno bele barve. Pomislila sem, da moramo najprej tja in to tudi povedala. In odpravili smo se tja, ter gledali hiše, ki jih nikakor nismo bili vajeni. "...saj vendar nimamo denarja, oči, zamenjati ga bomo morali. Koliko imata zraven?" Med potjo sem ves čas tečnarila o denarju in upala, da je tisto banka. Denar mora biti vendar shranjen na varnem im banka se ne bi morala skrivati kar v teh podrtijah, kot sem jaz rekla trgovinicam. Pogledala sem mamo, ta pa je iz torbice privlekla denarnico ter začela šteti. "2, 5, 10...17, 20, 5...42, 20, 10...Jaz imam 72 evrov. Kaj pa ti, dragi?" Tudi on je že preštel denar. "340 evrov. Včeraj sem dvignil denar. Upam, da bo...402 evra dovolj!" Zaskrbljeno je pogledal mamo, ona pa se mu je nasmehnila. Odpravili smo se v belo stavbo.
Tam smo videli neke čudne stvore. Kriknila sem in s tem vzbudila pozornost tistih nekaj stvorov in stran. "Kaj pa tuliš kot en volk," se je oglasil neki blondinec pri pultu, neki starejši moški - zagotovo oče - je pa zraven njega gledal tisto stvar, ki je štela nekaj zlatega. Obrnil se je, ter svojemu sinu rekel : "No, no, Dreco, obnašaj se vendar lepše,". Dobila sem dober občutek in stopila k njemu. Ogovorila sem ga kot starega znanca : "Hej, a mi lahko poveš kaj so ta bitja? In,ja, ali je to banka, prosim?" Pogledal me je, kot, da se bo zjokal, nato pa se je prav grdo nasmehnil. "In zakaj bi to pravil taki trapi, brezkrvnici, kot si ti in tvoji bunkeljnski starši?" Zakrohotal se je. "...v redu, v redu. Gremo, Dreco." Fant me je še enkrat ošinil s pogledom, jaz, ki pa se mi sanjalo ni kaj je mislil s brezkrvnido, pa sem kot kakšna koza za njemu zaklicala : "Prav, se vidimo,". Slišala sem, kako je planil v krohot, tisto bitje pa me je nato ogovorilo : "Pozdravljena mlada dama," je rekel in k meni sta pristopila starša. "'Ta bitja', kot si nas poimenovala, no, mi smo goblini," nasmehnil se je. "In, ja, to je banka. Čarovniška banka Gringott. Zagotovo še nimate sefa..." odkimala sem, ne da bi pogledal pa je goblin skočil s stola in videla sem, da mi niti do ramen ne sega, pa čeprav sem tudi sama tako drobcena. Neki je zamrljal bližnjemu goblinu, ki je nekam stekel. On se je pa vrnil nazaj na sedež. "Moj sodelavec, goblin Freziack, vam bo prinesel ključ do sefa, kjer boste potem shranili denar... Koliko vašega denarja želite zamenjati za naš denar. Če imate evre.." "Ja, gospod goblin, evre imamo." Ga je prekinila mama in goblin je nadaljeval kot, da se ne bi nič zgodilo. "...bo en eur vreden pol gulda, torej osem srpcev in štirinajst firičev.." "Oprostite, ker vas tokrat tudi prekinjam, ampak koliko firičev je srpec, koliko srpcev je guld?" "No, gospodična Bells..." mojo mamo je grdo ošinil, nato pa so v trgovino prišli ljudi sz rdečimi lasmi, ki so šli k naslednjemu pultu in takoj zatem sledili goblinu. "En srpec je 29 firičev, en guld pa 17 spcev. Za vsakih 100eur dobite 50guldov,". Je nato goblin končal s tem in se nam nasmehnil. Mama me je pogledala. Naredila sem pasje oči. Nekaj je računala, nato pa rekla : "Samo sekundo,". Goblin je zavzdihnil. Čez kakšno minuto se je obrnila nazaj k goblinu in mu izročila vseh 402eurov, ki smo jih imeli s sabo. Pogledala me je, se nasmehnila, jaz pa sem ji z ustami izoblikovala besedico 'hvala'. "Torej...to bo 201 guldov.." nato se je vrnil tisti goblin, ki je sedaj v rokah držal ogromen, srebrni ključ.
"To...je...sef...13...1353..." je komaj uspel izjaviti in se primil za trebuh. "Za mano, gulde vam bomo dali v vaš sef. Seveda lahko to naredimo le v prisotnosti lastniga tega denarja," je rekel star goblin.
Sedli smo v neki vagon. Ko smo se v redu namestili, smo se že pognali po tisti železnici. In ko sem že mislila, da bom umrla...
Kriknila sem, kako glasno sem lahko. Zdaj je bila še samo železnica! In to v zraku! A sem se kmalu umirila, ko sem videla, da goblin iz dolgčasa nekaj bere. Časopis. Čakaj malo...Slike sem vendar premikajo!
Preden, da mi je postalo jasno, da smo prispeli, so me že potisnili iz vagončka. Goblin je brez besed odprl sef 1353 in vanjga vrgel velikansko vrečo denarja, ki je bila zagotovo težja od njega. "Sem lahko pridete kadarkoli...Torej, si boste vzeli kaj denarja?" "Bomo, bomo!" Sem rekla in odprla tisto vrečo. "Mami, daj mi nekaj, kamor lahko to spravim.." iz svoje torbice je potegnila nekaj malega. "A misliš, sa bom spravila vsesem?!" sem se razjezila, ona pa mi je mirno odgovorila : "Ko sta vidva z očetom stala pred vhodom v ulico in sta se čudila temu, kakšna je, sem švignila v eno izmed trgovin in kupila mošnjiček! To je čarovniška denarnica." Presenečeno sem jo pogledala. "In kako ti veš, kaj je kaj?" "Dolga zgodba, Nelly. Ti jo bom razložila po poti nazaj.
In nama z očetom tudi je. Povedala je, da je čarovnica. Seveda naju je kar dolgo prepričevala, a sma ji nato le verjela, saj je znala imena vseh trgovin na pamet. Povedala je, da si očetu tega ni upala povedati, ker se je bala, da jo bo zapustil in jo imel za noro. Zato je počakala, da dobim jaz pismo iz Bradavičarke. Ona mi je naštela vse dome na šoli - Gryfondom, Drznvraan, Pihpuff in Spolzgad. Ona je prihajala iz čistokrvne družine in mi je vse razložila. Torej sem jaz polkrvna! V šoli je živela v Drznvraanu. Vse letnike je imela zaključeno z I - izjemno, ali po bunkeljsko : odlično.
Na Prečni smo pokupili vse, kar sem rabila. Moja čarovniška palica pa je najbolj čudna! Premajhna je, namreč meri je 10cm, mamina pa kar 34.54cm! Ampak je rekla, da s tem ni nič narobe. Jedro moje palice je dlaka jage babe, les pa leska.
Danes je sreda v ponedeljek pa grem na Bradavičarko! Ne morem čakati!
********************
Za Jessico ne bom več pisala,ker imam potem preveč dela (to vse pišem s tablice in za ta next sm porabla več kot pol ure, z Jessico bi ziher vec kot 1 uro. Ampak bom zato v nextih več zapisala).
03. julij 2013
A bi kdo bral??? od moje prijateljice 1 zgodbica in govori o HP-ju.
03. julij 2013
Next
03. julij 2013
u90139
u90139
neeeeeeeeeeeeext!
03. julij 2013
sej sem napisu ravnateljci, če lahko pridem nazaj, pa še ni odgovora, verjetno ga tut ne bo. če mi je zablokirala stran Bradavičarke. a ji lahko še ti rečeš, če lahko js nazaj pridem? pliss ... sorry če smetim po tej temi ...

next
03. julij 2013
u107258
u107258
Nee ne smetis. Mi je useen kok zgleda, sam da ma bralce (:
Ji bom rekla ce jo bom vidla kje. Ker ji menda net steka (nwm kje je ze, pozabla x'd)
03. julij 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg