Forum
Zgodba temelji na prijateljstvu in ljubezni, kot večina drugih zgodb. Tri mlada dekleta Zoe Carter, Spencer Fields in Crystal Horgan prihajajo iz popolnoma različnih koncev sveta, vendar se srečajo na istem mestu v Los Angelesu, ko vse naredijo stvari, ki jih zaznamujejo za celo življenje saj jim odhod v Los Angeles spremeni pogled na življenje. Na začetku se dekleta sovražijo , vendar kmalu ugotovijo da imajo veliko skupnega.

http://images4.fanpop.com/image/photos/21200000/Ashley-Shay-and-Lucy-pretty-little-liars-tv-show-21297817-500-429.png
~Spencer~
*flashback*
Zjutraj me je zbudila budilka, kot vedno sem jo vrgla v vrata. Tako da čudno da je sploh še lahko zvonila. Počasi sem vstala in se pretegnila. Stopila sem do omare in ven potegnila črno preveliko majico s kratkimi rokavi in črne raztrgane kavbojke. Hitro sem se oblekla in si umila zobe ter si počesala lase in jih pustila da prosto padajo po mojih ramenih. Nikoli se nisem preveč obremenjevala z mojim izgledom. Bila sem samosvoja. Poslušala sem rock glasbo in zelo rada sem hodila ven na kakšne rock koncerte. Bila sem sama doma, oče je že šel v službo kot vedno. Z očetom sva živela sama, ker naju je mama zapustila zaradi alkohola, zato me je oče vzgojil sam. Hitro sem vzela mojo torbo in se odpravila ven, kjer me je že čakal moj prijatelj Jackson. Samo on je bil moj pravi prijatelj in z njim sem lahko počela vse, skupaj sva zajebavala učitelje med poukom in vsi so se naju bali.
''Hej Spence! Skoči noter.'' Je rekel in hitro sem stekla v njegov avto.
''Kaj imamo danes najprej na urniku?'' sem ga vprašala.
''Biologijo.'' Je zastokal, jaz pa sem se zasmejala.
''Spet jo bova lahko zajebavala!'' sem rekla zadovoljno.
''Ne bi šla raje špricat?'' me je vprašal.
''Raje ne. Oče me bo ubil če še kdaj špricam in me bodo poslali saj veš kam in potem bom daleč stran od tebe in tega ne želim.'' Sem rekla in prikimal je ter peljal do šole. Zaklenil je avto in odpravila sva se noter. Na moji omarici je bil nalepljen listek z napisom 'psihopatka bi šla danes z menoj na zmenek? Zanima me kako izgleda psihopatski seks.' Ko sem ga brala so vsi strmeli vame.
''Ne oziraj se na takšne barabe, dobro veš da vsi vedo da ti manjka samo še ena napaka do izključitve in ti to delajo zanalašč.'' Me je začel mirit Jackson.
''Pa kaj? Me bodo pač izključili!'' sem zavpila.
''Oh daj no Spencer.'' Je rekel in me prijel za roko. Malo sem se pomirila in sedla na klopco pred našo učilnico, kjer so sošolci že čakali da pride učiteljica. Strmeli so vame kot da so videli Baracka Obamo. Nekateri, ki so šli mimo so mi rekli psihopatka, kot me kličejo vsi. Opazila sem tudi da me gleda Stella, moja sošolka in 'najpopularnejša punca na šoli'. Nikoli me ni marala in tudi jaz nje ne. Jaz sem jo sicer pustila pri miru, vendar je ona včasih tako izzivala da sem zgubila živce in sem ji povedala svoje, včasih pa sem jo tudi udarila, pa saj ni bila edina. Pač sem bila takšna, uporniška. Nisem več prenesla tega da me je gledala, zato sem vstala in Jackson tudi. Stopila sem pred njo in prekrižala roke.
''Spencer.'' Je rekla s svojim tihim piskajočim glasom.
''Stella.'' Sem rekla jezno.
''Kaj bi rada?'' me je vprašala in se zasmejala, njene prijateljice pa tudi.
''Zelo duhovito. Prosim če me nehaš s temi svojimi očmi gledat kot da si zaljubljena vame.'' Sem ji rekla.
''Draga moja Spencer, misliš da si edina na šoli in da vsi komaj čakamo da te bomo lahko gledali s to grozno pričesko in brez stila?''
''Isto se sprašujem jaz.''
Grdo me je pogledala in se obrnila in iz žepa ji je padlo nalivno pero v posebni modri barvi, ki je ne vidiš vsepovsod in ravno v sto barvo je nekdo napisal meni tisto na listek.
''Če nisi zaljubljena vame zakaj si mi pa napisala če bi šla s teboj na zmenek?'' sem rekla in dvignila listek v zrak in zraven tudi nalivno pero. Vsi so gledali proti nama in nastala je tišina. Stella je osramočeno pogledala proti meni.
''Ker želim da te vržejo iz šole, psihopatov ne potrebujemo tukaj!'' je zavpila. Zasmejala sem se in se brez besed vrgla na njo in jo začela vleči za lase. Spravljali so naju narazen vendar ni šlo. Prišel je ravnatelj in naju obe zgrabil in zvlekel v pisarno.
''Plačala boš.'' Mi je rekla Stella z zlobnim nasmeškom, jaz pa sem samo zavila z očmi in ji pokazala sredinca.
''Spencer Fields dobro veste kaj sledi.'' Je rekel ravnatelj.
''Nisem bila kriva jaz!'' sem se pritožila.
''Karkoli je že bilo, pretep ni rešitev, obe bosta dobili ukor vendar Spencer za vas ni več rešitve. Pogovoril se bom z vašim očetom kaj bi bilo najbolje za vas.'' Je rekel in jaz sem ga grdo pogledala.
''Zdaj lahko gresta.'' Je rekel in vstal ter nama odprl vrata.
Pred pisarno me je čakal Jackson. Objel me je, ker je vedel da mi je hudo. Ampak hudo mi je bilo samo zaradi tega ker sem vedela kaj sledi. Popravni dom za mlade in druga šola na drugem koncu sveta.
''Pridi greva še zadnjič špricat pouk skupaj.'' Je rekel in se poskušal nasmejat, a mu ni uspevalo. Tudi njemu je bilo hudo. Sedela sva na klopci in čakala mojega očeta. Ko je prišel me je samo razočarano pogledal in se odpravil v pisarno. Po nekaj minutah je prišel ven. Spet me je razočarano pogledal.
''Jackson naju pustiš sama prosim?'' je vprašal in Jackson je pokimal ter se odpravil ven iz šole.
Oče je zavzdihnil in sedel poleg mene.
''Zakaj?'' je vprašal po nekaj minutah tišine.
''Užalila me je.'' Sem odgovorila in pogledala v tla.
''Poglej, v srednji šoli je vedno nekdo ki ti želi najslabše, ampak to še ne pomeni da moraš biti takšna…'' je rekel.
''Oprosti ampak pustila se pač ne bom!'' sem vzkliknila in vstala. Tudi oče je vstal.
''Spence, odločil sem se da odhajaš v Los Angeles. Tam boš v domu z drugimi vrstniki ki imajo podobne težave kot ti in obiskovala boš tudi šolo tam.'' Je rekel.
''Ampak stara sem 17 let! Sama se lahko odločam.'' Sem rekla trmasto, čeprav sem vedela da nimam izbire.
''Čez en teden odhajaš Spencer.'' Je rekel še vedno razočaran. Vzel je svojo jakno in mi namignil da greva. Šla sva. In to je bil moj zadnji dan na tej šoli.
02. november 2015
ugh slika




02. november 2015
next
02. november 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!
02. november 2015
u143259
u143259
neeeeeext
02. november 2015
Next
02. november 2015
NEEEEEXT!!!! <3
02. november 2015
u201917
u201917
neeeeeeeext!
popolna zgodbica je .
Sej bi še težila ampak se mi ne da
02. november 2015
next
02. november 2015
u197754
u197754
Neext
02. november 2015
~Crystal~
*flashback*
''Daj no mami obljubim da te ne bom razočarala, ne tokrat prosim pusti me iti ven.'' Sem že petič v enem dnevu prosila mamo da bi mi dovolila iti zvečer ven.
''Crystal veš kolikokrat si že rekla da ne boš več kradla pa si do zdaj vedno prelomila obljubo? Nisem te tako učila.'' Je odvrnila in sedla za kuhinjsko mizo.
Z mamo sva živeli sami. Očeta nisem imela, sploh nihče ne ve kje je in me tudi ne zanima saj nama je z mamo šlo dobro čeprav sem ji jaz včasih povzročala težave. Priznam, da sem velikokrat kradla ker nisva imeli denarja in sem si jaz grozno želela kakšna sončna očala, ali torbico. Bila sem res razvajena in sem mislila da se vse vrti okoli mene. Na šoli so me imeli za kraljico. Na hodnikih so se mi skoraj že klanjali. Fantje so me imeli za najlepšo punco in vsi so hoteli na zmenek z menoj vendar jaz nisem bila za to. Še nikoli nisem imela fanta. Vse kar me je zanimalo je bila moda in moja lepota. Ves čas sem bila pred ogledalom, ves čas sem imela v rokah ogledalo in si popravljala ličila. Medtem ko so drugi bili obsedeni s telefoni, sem bila jaz obsedena z mojim ogledalom.
''Prav Crystal lahko greš ampak če se spet zgodi isto te pošljem v Los Angeles.'' Je rekla mama.
''Oh hudo od nekdaj si že želim iti v Los Angeles.'' Sem rekla navdušeno.
''Ne veseli se prehitro, mislila sem v popravni dom za mlade saj te jaz ne morem več obvladati Crystal.'' Je rekla in grdo sem jo pogledala.
''Le glej da me ne razočaraš spet.'' Je še dodala in odgovorila nisem nič. Stekla sem v mojo sobo in kot vedno sedla pred ogledalo ter že razmišljala kakšna ličila naj dam na sebe. Prekinil me je moj telefon, ki je zazvonil.
''Crystal si jo prepričala?'' me je vprašala moja najboljša prijateljica Katy.
''Seveda sem jo ampak res ne bom več kradla.'' Sem odvrnila in zasmejala se je.
''Se dobiva čez eno uro. Prav?'' je rekla.
''Prav.'' Sem odvrnila in nadaljevala z ličenjem. Ko sem končala sem obula visoke pete, oblečena pa sem bila že prej. Hitro sem se odpravila ven brez da bi moji mami rekla adijo. Pri kavarni me je že čakala Katy. Objeli sva se.
''Zamujaš.'' Je rekla in se zasmejala.
''Saj veš, traja da se jaz uredim.'' Sem rekla in prikimala je.
''Kam greva?'' sem jo vprašala in namignila je proti trgovskemu centru čez cesto.
''Samo gledali bova.'' Je rekla ko je opazila moj ubijalski pogled.
Odpravili sva se noter in gledali oblačila ter se pogovarjali in se smejali.
''Kako lepa majica.'' Je rekla Katy in pokazala na majico z globokim dekoltejem in čipko.
''Res je.'' Sem odvrnila.
''Vem da jo hočeš.'' Je rekla in grdo sem jo pogledala.
''No jaz jo hočem.'' Je dodala in žalostno pogledala, kot da je kdo umrl.
''Vzela jo bom.'' Je rekla in jo potisnila v torbico.
''Katy si nora?!'' sem zavpila in vsi so me pogledali. Delala sem se kot da ni nič.
''Zadnjič! Prosim! Zamoti prodajalko in jaz bom opravila.'' Je rekla in me žalostno pogledala. Zavila sem z očmi. Velikokrat nama je uspelo kaj ukrasti, zato sva si tudi upali.
''Prav. Zadnjič.'' Sem rekla in nasmehnila se je.
Šla sem do prodajalke in jo spraševala za neko obleko in za vsako ki mi jo je pokazala sem se delala kot da mi ni všeč. Prekinil pa me je alarm. Pri vratih od trgovine sem zagledala Katy in za njo dva varnostnika. Eden ji je iz torbice potegnil majico.
''Crystal pomagaj!'' je zavpila in pritekla sem do nje.
''Ni hotela ukrasti tega.'' Sem rekla in varnostnika sta se pogledala in nato me je eden izmed njiju zgrabil, drugi pa je zgrabil Katy. Odpeljala sta naju na policijsko postajo. Katy med tem ni rekla nič, delala se je kot da me ni zraven. Čez nekaj časa sem zagledala mamo. Ni me niti pogledala. V njenih očeh sem opazila kako je razočarana in takrat sem jo nekako tudi razumela vendar tega seveda nisem hotela priznati saj sem želela vedno imeti prav. Sledila sem ji do avta in sedli sva noter.
''Zakaj?'' je bilo vse kar je lahko najprej spregovorila.
''Oprosti ampak Katy si je želela to majico.'' Sem rekla.
''Pa kaj če si jo je Katy zaželela? Veš koliko stvari si jaz želim ampak se ne obremenjujem s tem ker vem da vse kar potrebujem že imam?'' je rekla.
Zavzdihnila sem in se naslonila nazaj.
''Odhajaš Crystal tokrat res odhajaš.'' Je rekla. Vedela sem da ni rešitve in da ne bom mogla pobegnit temu, zato sem bila raje tiho saj sem vedela da karkoli bom rekla lahko še bolj poslabša vse skupaj.
02. november 2015
next
02. november 2015
next
02. november 2015
u201917
u201917
next prosim .
02. november 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!
02. november 2015
u143259
u143259
neeeeeext
02. november 2015
Omg next next next js ze postajam obsedena!! :3
02. november 2015
Next
02. november 2015
~Zoe~
*flashback*
Bilo je čisto navadno popoldne, no vsaj mislila sem da je dokler se ni zgodil tisti dogodek, ki me je zaznamoval zavedno. Bila sem zagledana v fanta iz moje šole. Bila sva dogovorjena da se dobiva v kavarni, ki je čisto blizu šole in bova tam malo poklepetala. To je bilo zelo čudno, da me je povabil ven saj jaz nisem bila ravno med priljubljenimi. Prijatelje sem imela vendar smo vsi bili tako zelo neopazni, tako zelo mirni in tihi. Vendar ko me je kaj razjezilo sem se pošteno razjezila in povedala svoje, da me nihče ni prepoznal. Ko me je Jason povabil na zmenek, sem bila rahlo v šoku saj je on najpopularnejši fant na šoli in zakaj bi se zagledal ravno v takšno zgubo kot sem jaz. Vendar sem seveda v zmenek privolila saj mi je od nekdaj bil všeč in me posledice niso zanimale. Urejala sem se v kopalnici. Kot vedno sem se oblekla čisto preprosto, navadne kavbojke in majico ter allstarke.
''Greš ven?'' me je nenadoma vprašala mama pri vratih.
Ni delovala ravno navdušena, vendar sem bila navajena. Moja starša me nikoli nista preveč marala, no vsaj delovala sta tako. Bila sem tudi edinka. Njiju je vedno zanimala samo služba.
''Ja mami, ven grem s sošolcem.'' Sem rekla.
''Prav, ne pozabi ključa saj veš da naju ne bo doma in sama si skuhaj večerjo.'' Je rekla.
''Bom.'' Sem odvrnila in si nanesla na trepalnice še malo maskare.
Nekaj časa me je opazovala, potem pa je šla. Hitro sem pograbila torbico in se odpravila ven proti kavarni. Že od daleč sem videla na terasi Jasona. Bil tako lep, nisem mogla verjeti da čaka ravno mene. Vse se mi je zdelo tako neresnično.
''Živjo.'' Me je pozdravil ter se nasmehnil, ko me je zagledal.
Nasmeh sem mu vrnila in ga še sama pozdravila.
''Kar prisedi.'' Je rekel in sedla sem na stol ko je bil nasproti njega.
''Kako si?'' me je vprašal in se spet nasmehnil. Njegov nasmeh je bil tako lep.
Pogovarjala sva se o vsem mogočem, deloval je tako iskren in prijazen, vendar je kmalu pokazal kdo je v resnici, ko me je peljal domov.
''Zoe zelo si mi všeč.'' Je rekel ko sva prispela do mojega doma. Začudeno sem ga pogledala in se nasmehnila. Preden bi uspela karkoli reči me je poljubil. Njegov poljub je bil tako prijeten in strasten in tudi moj prvi poljub.
''Potreboval bi tvojo uslugo Zoe..'' je rekel.
''Povej.'' Sem rekla potiho.
Z zadnjega sedeža je vzel ogromno črno vrečko in mi jo dal v roke.
''To so neke moje stare stvari, ki mi jih mama na vsak način želi vreči stran ampak jaz jih želim obdržati in me je strah da bi jih našla. Mi jih lahko ti čuvaš? Samo tebi lahko zaupam.'' Je rekel in jaz sem se zaslepljena od ljubezni nasmehnila in prikimala. Še enkrat me je poljubil in šla sem v hišo. Vstopila sem noter in dala vrečko na tla da sem se sezula, nato pa sem jo odnesla v mojo sobo. Bila sem res radovedna kakšne stvari ima in bila sem počaščena da samo meni zaupa ker sem tudi jaz njemu všeč. Previdno sem odvezala vrečko in pogledala noter. Skoraj me je zadela kap, ko sem zagledala noter ogromno količino trave. Skoraj sem doživela napad panike, komaj sem dihala.
''O saj si že doma.'' Je rekel oče pri vratih moje sobe in jaz sem hitro potisnila vrečko pod posteljo. Prisilno sem se nasmehnila, ampak on je vedel da je nekaj narobe.
''Kaj skrivaš Zoe?'' je vprašal in se mi približal.
''Nič.'' Sem odvrnila potiho v upanju da mi bo verjel.
''Lažeš Zoe.'' Je rekel. Prišel je do moje postelje in potegnil vrečko ven in ko je pogledal vanjo se je prijel za glavo.
''Si ti nora? Tako te nisva vzgojila!'' je začel vpit.
''Jaz…Nisem…'' sem začela, a me je prekinila mama, ki naju je opazovala na hodniku.
''Ne morem verjeti Zoe.'' Je rekla. Videla sem da sta bila oba zelo razočarana.
''Poslušajta me prosim!'' sem začela vpit in vlile so se mi solze.
''Ne poskušaj iskati izgovorov!'' je zavpila mama in me posadila na stol pred njiju.
Pogledala sem v tla, vedela sem da mi ne bosta verjela saj mi že tako in tako nikoli nista.
''Odhajaš! V popravni dom v Los Angeles in le glej da boš tam pridna ker drugače te bova poslala še na kakšen hujši kraj!'' je zavpil oče. Ko sta šla iz sobe sem zaloputnila z vrati in vrgla vanje blazino. Bila sem tako jezna in hkrati žalostna. Imela sem občutek da mi je to Jason naredil zanalašč in se je samo pretvarjal da sem mu všeč.
02. november 2015
Pozabla sm napisat da je ta next namenjen Iris <3
02. november 2015
next
03. november 2015
Next
03. november 2015
next
03. november 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!
03. november 2015
next
03. november 2015
najprej se ti bom zahvalila za posvečen next :3
sedaj pa gremo na mnenje teh prvih treh delov;
THIS IS FUCKING PERFECT!!!!!! TOLE JE RES TOK POPOLNO, DA UMIRAM ZRAUN, KO BEREM! TOLE JE RES AMAZING IN KOMAJ ČAKAM, DA BODO SE PUNCE TAM V POPRAVNEM DOMU NAŠLE, SPOPRIJATELJILE IN SE NATO SPOZNALE Z FANTI OMG OMG OMG HITR NEEEEEEEEXT!"!!!!!!!! <33333333
03. november 2015
u201917
u201917
neeeeext!. kmalu prosiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim!.
03. november 2015
u143259
u143259
Neeeeeeext
04. november 2015
~Spencer~

Bila sem na letalu za Los Angeles, sama. Oče me ni niti želel pospremiti ker je bil tako jezen na mene. No saj po eni strani sem ga razumela vendar jaz Spencer Fields ne bi bila jaz če ne bi bila tako trmasta in uporniška. Niso me na šoli kar tako klicali psihopatka. Iz moje torbice sem potegnila slušalke in začela poslušati glasbo, mojo najljubšo pesem The Final Countdown od Europe.
''Oprosti ampak rad bi sedel na svoj sedež.'' Je nenadoma rekel nek fant.
Nisem ga niti pogledala, samo odmaknila sem mojo torbo, da je sedel.
''Si tudi ti namenjena v Los Angeles?'' me je vprašal.
Snela sem slušalke in ga grdo pogledala. Imel je blond lase in njegove oči so bile zelo lepe. Hitro sem odmaknila pogled, nisem marala če me je kdo motil pri poslušanju glasbe.
''Ne na letalu za Los Angeles sem ker ne grem v Los Angeles.'' Sem rekla sarkastično.
Nasmehnil se je in se naslonil nazaj, jaz pa sem spet dala slušalke v ušesa. Nekaj me je spraševal med potjo in jaz sem mu včasih odgovorila, včasih pa tudi ne.
''Prispeli smo.'' Je rekel ko je letalo pristalo.
''Se ti zdi?'' sem ga vprašala in grdo pogledala, vedno sem ljudi gledala grdo. No Jackson je bil izjema.
Ko je on vstal sem vstala tudi jaz. Pograbila sem moje stvari in stekla dol z letala in v množici sem iskala izhod ter taxi.
''Na ta naslov.'' Sem rekla vozniku, ko sem ga končno našla. Prikimal je, ker je očitno točno vedel kje je to. Med vožnjo sem gledala po mestu in vse kar sem videla se mi je zdelo zelo zanimivo. Čisto drugače kot v Dublinu na Irskem. Ja, Irka sem. Čistokrvna Irka. Nikoli nisem potovala, tako da je bilo to za mene prvič. Ko sem prispela pred ogromno stavbo z ogromnim dvoriščem mi je kar pobralo sapo. Vzela sem moj kovček in torbo ter se odpravila proti vhodu. Na dvorišču je bilo ogromno mladij fantov in deklet. Nekateri so me debelo pogledali, saj jim niso bila všeč moja oblačila. Vedno sem imela oblečeno nekaj raztrganega in črnega, saj brez tega res nisem mogla. Ko sem vstopila v stavbo, sem najprej pogledala po ogromnem hodniku, ki me je spominjal na nek razkošen hotel. Sploh ni bilo podobno popravnemu domu.
''Ti si najbrž Spencer Fields, kar naprej.'' Je rekla neka ženska za pultom.
Stopila sem k njej in odložila kovček na tla. Prijazno se mi je nasmehnila in nekaj gledala na računalnik. Počasi je vstala in prišla do mene ter mi namignila proti dvigalu. Odpeljali sva se v čisto zgornje nadstropje in tam so se neke punce obmetavale z blazinami čez cel hodnik in ena izmed blazin je priletela naravnost v mojo glavo. Grdo sem pogledala in ji vrgla nazaj.
''Punce nehajte! To je Spencer, nova je v vaši vzgojni skupini, tako da prosim če se obnašate tako kot je prav.'' Je rekla tista ženska.
''Spencer kar pridi, ta soba 204 je tvoja in delila si jo boš še z dvema, ena je že tukaj, druga pa pride še danes.'' Je rekla in odprla vrata sobe 204.
Vzela sem kovček in se odpravila noter. Na postelji sem zagledala neko punco, zelo naličeno, z dolgimi rahlo skodranimi blond lasmi in oblečena je bila v neko kratko modro obleko, ki je jaz nikoli ne bi oblekla. Telefonirala je.
''Ja Katy veš kako grozno je tukaj, punce se samo prepirajo. Upam da bom prepričala mamo da pridem nazaj domov saj ne bom zdržala tukaj.'' Je rekla in jaz sem zavila z očmi.
Ko me je zagledala me je pogledala od glave do pet in nadaljevala pogovor. Sedla sem na posteljo ob oknu in pogledala ven.
''Si ti čistilka, ki so mi jo poslali? Hvala bogu, potrebovala bi svežo posteljnino.'' Je rekla nenadoma.
Obrnila sem se k njej in v roki je imela ogledalo ter si šminkala ustnice.
''Kaj si mi rekla?'' sem jo vprašala.
''Kaj? Deluješ mi kot čistilka saj imaš raztrgana oblačila.'' Je rekla.
Namenila sem ji ubijalski pogled.
''Kdo pa ti misliš da si?'' sem jo vprašala in pogledala me je ter končno odložila tisto grozno ogledalo z bleščicami z rok.
''Nekdo, ki ne rabi biti tukaj. Ne pašem med vas.'' Je rekla vzvišeno.
''Saj res, imaš prav. Videla sem en cirkus na poti od letališča do sem.'' Sem rekla in prekrižala roke ter se ji nasmehnila. Grdo me je pogledala in najin pogovor je prekinila neka punca z rjavimi lasmi, dolgimi malo čez rame in bila je malo manjša kot jaz. Oblečena je bila v navadne kavbojke in majico s kratkimi rokavi. Odložila je prtljago na tretjo posteljo in naju pogledala.
''Je to soba 204 in sta vidve Spencer Fields ter Crystal Horgan?'' je vprašala.
''Ja.'' Sva rekli obe naenkrat.
''Me veseli, jaz sem Zoe Carter.'' Je rekla bolj potiho, kot da jo bova pojedli.
04. november 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!
04. november 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg