Forum
~PRED ENIM LETOM~

Čudovito. Vreme je perfektno, sončno in malo vetrovno, morje še kar mirno, na vetrobranu ni skoraj nikogar, sem sama z mojii mislimi. Veter mi mrši lase, a mi prav nič ni mar če mi jih razkuštra, moja frizura ni bila nikoli nič kaj posebnega.

"Lenna?"

Obrnem se. Oče. "Ja?" Pomigne mi, naj mu sledim. "Kam greva?" Ga vprašam ko hodiva po mestni ploščadi -vetrobranu.

"Z mamo ti morava nekaj povedati.... Nekoga ti morava predstaviti."

"Predvidevam, da nekoga pomembnega, a ne?" Glede na finančno stanje moje družine ne bi bila presenečena.

"Hm, ja... Pomemben BO v tvojem življenju," Poudari oče.

Malo sem zmedena. Kako to misli, da bo pomemben zame, v mojem življenju? Prideva do naše hiše, ljube vile, ki se kot vedno -in na to sem ponosna, bohoti v soncu in senči vse druge hiše okoli naše. Sprehodiva se po vrtu, greva mimo kapelice (Moja mama jo je dala postaviti ko je umrla moja botra Lucia Marie, da bi se je lahko vedno spominjali), in končno prideva do glavnih vrat. Vstopiva, se vsedeva, molčiva. "Mi lahko zdaj končno poveš, koga čakava?" Oče nekaj časa molči, nato se obrne k meni.

"Čakava fanta. Fanta, ki dela v mojem podjetju. Super je. Delaven, priden, ubogljiv, nasploh super. Brez njega bi podjetje že zdavnaj propadlo."

Gledam ga in čakam da spregovori kaj več. "No? Zakaj si pa rekel, da bo pomemben v mojem življenju?"

"No..." Začne, a v sobo vstopi mama.

"Lenna, predstavljam ti Jamesa..."

Vstanem in mu smeje ponudim roko, ko mama dokonča stavek.

"Tvojega bodočega moža."

Moj nasmešek uplahne, hitro umaknem roko. "Kako prosim?!"

"Ljubica, ne bodi neolikana in pozdravi našega gosta, kot se spodobi."

"Mama!" Lovim sapo. "Oče!" Obračam se od enega do drugega. "Zakaj? Kako?"

Oče vstane in me objame. "Len, nimamo druge. Naše finančno stanje je zelo slabo. In..." Utihne,ter me pogleda. Strah ga je. Vidim mu v očeh.

"Kaj?" Ne odgovori mi. "Kaaj?!!"
-----------------------------------------
Pohvale, nexti, komentari, kritike, vse je dobrodošlo.
29. december 2014
nnnnnnneeeext
perfekten zacetek
29. december 2014
*zbik* ~Hvala ti res
___________________________________

"Kaj?" Ne odgovori mi. "Kaaaj?!!"

Oče in mama se spogledata. "No..." Začne mama. "Nekako...Tvoj brat..."

"Kaj je z mojim bratom?" Zmedeno vprašam. Z mojim bratom so vedno bile samo težave in problemi. Ko je bil še v tretjem razredu, jaz pa v drugem, se je vedno zapletal v prepire. Ko je postajal malo večji, je začel nagajati učiteljem. V sedmem razredu so dobili novega sošolca Mateasa. Z Lucasom sta se zbliževala, na koncu sta postala najboljša prijatelja. Seveda Mateas ni bil tako zelo nedolžen, kot je kazal na začetku. Začel se je drogirati, droge je ponujal tudi Lucasu, a -hvala bogu, Lucas vsaj tega ni sprejel. Zato sta začela skupaj krasti in v srednji šoli se je spravil v pripor. Oče je moral dati denar, da so ga izpustili, saj je bil še mladoleten. Za 18 rojstni dan je Lucas povabil samo Mateasa. Šla sta v 'kino'. Mama in oče sta mu nasedla, jaz ne. Sledila sem jima. Verjemite, nočete vedeti, kam sta šla, povem lahko le, da sta zavila veliko pot stran od kina. Mama in oče sta takrat verjela, da se je Lucas spremenil. Čeprav moram priznati, da sem tudi jaz začela tako misliti, saj ju po tistem s 'kinom' nisem več videla skupaj. Mogoče sta se z Mateasom skregala, ali pa se je celo odselil. Nisem ga več videla. V glavnem, to je bilo pred več kot 5 leti in brat se je odselil v Ameriko. Le kje je zdaj problem? "Mislila sem, da je v Ameriki?"

"Uhh, saj je, ljubica saj je. Ampak... Se spomniš da oče ni našel kreditne kartice Goods and Goodies?"

"Ja, spomnim se. A rekel mi je da jo je našel." Obrnem se k očetu. "Kajne, da si jo?"

Oče zardi. "Pravzaprav... ne, ljubica. Nisem je našel. Kot veš, sem jo vsa ta leta iskal. Nato pa sem pred nekaj dnevi dobil pismo. Pismo z zneskom kartice. Nekdo jo je uporabil."

Po teh besedah se mi zjasni. "Pa ne da je bil moj brat?!"

Mama narahlo pokima, po licu mi priteče solza. Pa tako sem verjela, da se je spremenil. "Le kako je mogel?!" Zahlipam. Nato se obrnem k Jamesu. "Ti," Povem s strupenim glasom, da se zdrzne. "Beži črta iz moje hiše, da te nikdar več ne vidim!" Zakličem, bežim po stopnicah v sobo, zaloputnem z vrati, se zaklenem.
------------------------------------------------
Pohvale, nexti, kometarji, kritike, vse je dobrodošlo.
31. december 2014
next
ti imas talent za pisanje
kritik niman
31. december 2014
next vse se strinjam z zbikom
31. december 2014
*zbik*, chelsea awesome ; Res neven kako se naj zahvalim najboljša staaa
___________________________________________________________________________

~LETO DNI KASNEJE~

To je torej bilo. Morala bi vedeti že od samega začetka. A jaz sem si vedno predstavljala dva perfektna starša ki me imata najraje na svetu. Morala bi vedeti, morala bi vedeti... Le kako da nisem sploh posumila?! Seveda, to pove veliko o meni. Sem puhloglava, blond, naivna deklica ki vsemu nasede. Ja.

Sprehodim se do steklene mizice in obstojim. Naenkrat se mi roka zgane, in z enim zamahom pade steklena vaza na tla. Že dobim slabo vest, ko začutim nekakšno olajšanje. Po tleh pade tudi škatlica za nakit. Uničim kavč. Razbijem ogledala. Vržem se na posteljo. Čutim veliko olajšanje, kot da mi je to vedno manjkalo. Za trenutek se pomirim, nato pa spet pomislim na to, da sta me lastna mati in oče prodala. Prodala sta me. Poročila sem se z Jamesom, da bi onadva poplačala dolgove. Le kako je ne peče slaba vest?! In nato mi pred odhodom še drzneta reči, da sta to naredila v moje dobro. Ne morem verjeti!

"Gospa?" Nekdo potrka na vrata. Tiho sem. "Gospa?" Glas se spet ponovi. Nato potrka in vstopi. "O moj bog, gospodarica! Kaj se je zgodilo s sobo? Ste vredu?!"

"Vredu sem, Tessa. Kaj hočeš?"

"Uh, gospod James je naročil, naj pridem po vas," Pove, oči ji begajo po uničeni sobi.

"A res? Le kaj hoče?" Povem s pridihom sarkazma v glasu. "Me hoče kam prodati?" Ko izgovorim te besede, Tessa povesi glavo.

"Prepričana sem, da ni mislil nič-"

"Ah, utihni! Povej, kaj želi, sicer ne grem nikamor!" Dvignem roke, Tessa se zdrzne.

"Gospodarica! Saj ste poškodovani! Grem poklicat zdravnika," Reče in se zastrmi v mojo ranjeno zapestje. Pogledam, tudi sama sem presenečena. Verjetno sem se poškodovala na vazi.

"V redu sem, Tessa. Ne kliči zdravnika. Pusti me malo samo."

"Ampak, gospodarica-"

"To ni bila prošnja, to je bil ukaz. In koliko vem, si tu, da mi ugodiš željam."

"Ž-že grem." Zapre vrata. Vležem se na posteljo in slišim momljanje. Nato slišim korake, ki se približujejo moji sobi. Nekdo potrka. "Lenna?" James je.

"Kaj hočeš?" Prekrižam roke.

"Lahko vstopim?"

"Saj je tvoja hiša, a ne?"

Nekaj časa okleva, nato počasi odpre vrata. Ko vidi sobo se zdrzne. "Uhh, Tessa mi je povedala, kaj se je zgodilo. Kaj je narobe?"

Skočim s postelje, pred njega. "Čudno. Le kaj misliš, kaj je narobe, hm?"

"Glej, žal mi je. Res je, s tvojim očetom sva sklenila, da bo v zameno za plačilo odobril najino zvezo, poroko."

"Midva," Povem počasi in pokažem s prstom najprej na sebe, nato na njega. "Nisva nikdar imela nikakršne zveze, in verjemi, da bo ta zakon živa mora. Jaz bom poskrbela za to." Obrnem se, zgrabi me za komolec. "Kaj se pa greš?!"

"Kaže, da nimam druge izbire kot da te zaklenem v sobo."

"Kar daj. Veliko boljše, kot če bi te mogla gledati cel dan." Ne reče nič, samo zaloputne z vrati in slišim zvok zaklepanja. Ja, kaže da je to moja usoda. Naenkrat se mi začne vrteti. Zavedam se le še tega, da sem padla na stekleno mizico, verjetno sem se porezala. Nato se mi počasi veke začejo zapirati. Zvok stekla, ki pada po tleh, razbit na koščke. Naenkrat ne vidim nič več, le še temo.
---------------------------------------------------------------
Pohvale, nexti, komentarj, kritike, vse je dobrodošlo.
01. januar 2015
next in hvala to kaj si napisala in ti imaš najboljše zgodbe in upam da boš hitro nextala
01. januar 2015
to je naj zgodba ever.res kje dobivas te ideje za zgodbo
next
01. januar 2015
Waaw, tole je noro! Kje si dobila idejo! Morym priznati, da nisem niti upala na to, da bom našla kakšno dobro zgodbo, ki ne bi bila ff, ampak očitno imam danes srečo. Talr zgodba je res ful dobra in besela sem, da še obstajajo pisatelmice, ki pišejo še kaj drugega kot samo ff-je.
NEXT
01. januar 2015
chelsea awesome; Jaz bi se morala zahvaliti tebi! Seveda bom nextala
*zbik*; Res ti hvala <3 Morda mi ne boš verjel, ampak si sproti zmišljujem. Nisem ena izmed tistih, ki bi, ko 'dobi navdih' takoj šla pisat, pa čeprav ponoči. Pač pišem na pamet, ne bi pa rekla da mam nek potencial, no.
ғυcĸ✝oғғ™; Hvala! Po pravici povedano sem tudi jaz pisala ff, sam mi je postalo bedno, ker jaz mam sam en bend, ki mi je nekako v ospredju in je brezveze če pišeš sto ff o enem bendu. Bralci več ne berejo, in tudi jaz več nevem kaj bi napisala. Pa sem pred kratkim končala s ff-ji. Tudi tebi ena velika hvala, mwa :*
_________________________________________________________________

"...In veš, da te imam rad ne glede na to, da sem te tako rekoč kupil. Upam, da mi boš nekoč odpustila."

Počasi odpiram oči. Najprej je tam le svetloba. Nato glas. Vidim obris obraza. Poleg moje postelje sedi James. Imam občutek, da je govoril več ur. Glavo ima na moji roki, ko jo premaknem, se zdrzne, ter me pogleda. "Oh hvala bogu! Lenna!" Začne me stresati, ko spet zaprem oči. "Lenna! Ne! Grem po zdravnika!" Odhiti, slišim njegov glas na hodniku. Čez nekaj časa v mojo sobo prihiti zdravnik. "Ne skrbite, samo šok je," Reče čez nekaj časa, ko spet odprem oči. "Če se strinjate, bi jo danes obdržali na pregledovanju." James se obrne k meni. "Seveda, samo da ji bo bolje." Prime me za roko, jaz jo umaknem. Nekaj časa jo obdrži v zraku, nato jo stisne k sebi. "Prav. Grem, jutri pridem po tebe." Me spet pogleda.

"Lenna?" Odprem oči, v glavi čutim omotico. "Lenna?" Ponovi glas. Pogledam navzgor in vidim medicinsko sestro. Vsede se k postelji. "Sem tvoja medicinska sestra Ivana. Se bolje počutiš?"

Primem se za glavo. "Rahlo sem omotična," Povem. "Sem zaspala?"

Ivana pokima. "Zdravnik ti je dal pomirjevalo, da bi lažje zaspala. Bi se rada malo sprehodila, da si pretegneš noge?"

Rahlo pokimam. Ivana mi najprej odklopi infuzijo, nato mi pomaga vstati. Ko stopim na tla, klecnem, a se primem za posteljo. Ko vstanem, me Ivana prime pod roko, in me počasi odpelje skozi vrata. Obrnem se k njej. "Grem lahko v kopalnico? Rada bi se malo osvežila."

Ivana me negotovo pogleda. "Prav," Na koncu reče, in me odpelje pred vrata. "A te bom počakala tukaj zunaj. Če bo kaj narobe, me pokliči."

Spet pokimam. Stopim pred umivalnik, se pogledam v ogledalo. Ustnice imam izsušene, če bolje pogledam je cel moj obraz izsušen in slaboten. Odprem pipo, vodni curek priteče. Ko si namočim obraz, me v očesu nekaj zapeče. Postane mi vroče in priprem okno. Vsedem se na straniščno školjko, in si obraz zajamem z dlanmi. Čez nekaj časa zaslišim glas. "Lenna? Je vse v redu?" Prestrašim se in poskočim, ko se mi pred očmi nekaj zamegli. Nato se mi stemni. "Sestra!" V šoku zakričim.

S treskom vstopi in me prime za rame. "Kaj je narobe, Lenna? Te kaj boli?"

Pokažem na oči in zakričim. "Aah! Moje oči, nič ne vidim!" Zahlipam. Čeprav ne vidim, čutim, da mi začne mahati pred očmi.

"Doktor! Doktor!" Slišim korake na hodniku in Ivanin glas.

Z rokami začnem tipati. "Ivana? Sestra? Ste tu?" V paniki iščem, ko spet slišim glas.

"Lenni se je poslabšalo. Pravi, da nič ne vidi. Poskušala sem in ni niti treznila z očmi, ko sem ji mahala." Spet slišim korake, zdaj hitrejše, ki se približujejo.

"Spravite jo na nosila! Odpeljali jo bomo v operacijsko!" Zaslišim zdravnikov glas, nato me nekdo dvigne. Ko me peljejo, primem zdravnika -No, vsaj mislim, da je zdravnik, in ga ustravim. "Bo vse v redu z mano? A bom slepa?!" Čutim tišino in napetost v zraku, nihče ne reče nič. Spet čutim premikanje. Po licu mi priteče solza. Le kaj bo z mano?
---------------------------------------------------------------------------
Pohvale, nexti, komentarji, kritike, vse je dobrodošlo
03. januar 2015
to je the best story ever ti imaš talent za pisanje takšnih napetih zgodbic in tudi žalostnih saj sem se pri tem delu skoraj razjokala in upam da boš spet zelooo hitroooo nextala
03. januar 2015
ojoj. to more bit hudo da nic ne vidis. drgac pa the best story ever.
next
03. januar 2015
Hwalaaaaaaa :**********************
chelsea awesome; Hitro nextam Opravičujem se, morda bo malo kratek in dolgočasen ampak nekaj bo, saj do jutri verjetno ne bom več nextala
______________________________________

~6 MESECEV KASNEJE~

Zaslišim trkanje. "Naprej!" Zavpijem.

"Gospodarica?"

"Kar naprej, Tessa." Zamahnem z rokami in se je po pomoti dotaknem. Čutim, da je napeta, namrščim se. "Tessa?"

"Da?"

"Je kaj narobe?"

Nekaj časa je tišina. "Err, ne, gospa. Nič ni narobe."

"Mi imaš kaj za povedati?"

"Hm, nekaj pa le, gospa. Samo strah me je, da se boste preveč razburili."

"Sedaj pa sem razburjena, " Zaslišim strah v mojem glasu. "Povej mi!"

"Uhh, obisk ste dobili."

"Kdo je?" Presenečno vprašam. Odkar živim pri Jamesu, me ni še noben obiskal.

"Vaši starši, gospa."

Kozarec spustim z rok. Moja starša?! "K-kkaj?"

"Prišli so govorit z vami."

Požrem slino. "Odpelji me dol, Tessa. Tudi jaz se imam pogovarjati z njimi." Nežno me prime pod roko, ter hodi z mano počasi po stopnicah. Nikdar je nisem preveč marala, a odkar sem oslepela, skrbi zame kot za lastno hčerko. Njena hčerka je umrla pred 3 meseci. Nikoli je nisem videla, čeprav bi jo imela priložnost, če ne bi bedasto oslepela, saj je prišla dan po izpustitvi iz bolnišnice obiskat svojo mamo. Bedasta slepost. Najhujše od tega pa je, da bi lahko preprečila, če bi hotela. Sama sem si kriva. Nisem jedla, zavračala sem pijačo, porezala sem se, izgubila veliko krvi, tako da sem na koncu omedlela. Imela sem pa to nesrečo, da sem padla na stekleno mizico, ki je povzročila košček stekla v očesu. Ampak če bi jedla, se to ne bi zgodilo. Trmasta sem. Vsaj bila sem.

"Ljubica!" Slišim mamo. Prihiti k meni in me objame.

Roko dam pred sebe, in jo ustavim. "Da si ne bi drznila." Obračam se po sobi, kot bi videla in iskala očeta. Hah, to delam iz navade. "Kje je oče?" Zasikam.

Mama mi s ponižnim glasom odgovori. "Zunaj se pogovarja z Jamesom. Oh, tako mi je žal, ljubica. Kako se držiš?"

Ne odgovorim.

"Lenna." Zdaj zaslišim očetov glas in zvok vrtnih vrat. "Žal mi je. Jaz-"

"Nehajta!" Ga prekinem. "Samo nehajta! Ne drznita si me objemati, sploh pa ne govoriti, da vama je žal! Kako moreta! Prepozno je. Na to bi mislila, ko sta me prodala. Lahko bi mi povedala, našla bi si delo in skupaj bi lahko odplačali dolg! In potem še moj brat..."

"O tem bi rada govorila."

"Kaj?"

"O tvojem bratu."

"Zakaj?"

"Hej, Len." Zadržan, bratov glas. Po telesu me zmrazi, začutim mravljince. Nekaj časa stojim kot vkopana, nato se poženem v neznano smer in maham s pestmi.

"Kje si ti izmeček?!" Kričim in zamahujem, ko me nekdo prime za zapestje. Ustavim se. "James?" Zavoham njegov parfum. Takoj ga prepoznam. "Pusti me!" Izvijem se mu iz prijema. A slabost slepote je, da nič ne vidim, tako da spet grem v neznano smer. Naenkrat se v nekaj zaletim, in padem nazaj.

"Lenna!" James me pobere in me objame. "Tvoj brat bi se rad pogovoril s tabo. Pustil vaju bom na samem."

"Kako naj vem, "Rečem s hripavim glasom, "Da naju boš pustil sama? Slepa sem, še bolj sem pa neumna, ker tudi ko nisem bila slepa sem pustila mojima STARŠEMA sklepati posle Z MANO za mojim hrbtom!" Poudarim.

"Ssh, mirno, ljubica. Tvoj brat...Prišel je z dobrimi nameni. Rad bi se opravičil, kajne, Lucas?"

"Khm, khm." Se odkašlja. "Da. Rad bi se ti opravičil, Lenna. Kot veš, sem vedno bil človek, ki je rad sklepal posle s 'hitrim zaslužkom'. Na začetku nisem vedel, da je to bila očetova kartica, ko sem ugotovil, sem bil že globoko v dolgovih." Potem tišina, nato spet spregovori. "Čeprav... Na kartici je še nekaj denarja ostalo in sem mislil, da ne bo razlike če še malo zapravim. A spet je šlo predaleč, in zapravil sem vse. A kesal sem se, veš. Lahko me kriviš za to, kaj se je zgodilo očetu, a ne moreš me kriviti za to, da si bila prodana. To sta se odločila oče in mama, ne jaz."

Ob besedici 'prodana' spet začutim bes. "Torej si vedel?!" Zakričim.

"Nisem vedel!" Tudi on zdaj povzdigne glas. "Pred nekaj dnevi sem se vrnil in vse izvedel!" Nato ga spet zniža, zdaj že skoraj šepeta. "Oprosti mi, Lenna. Res nisem vedel. Spremenil sem se. Mi boš lahko oprostila?"

Čutim da se vsi obrnejo k meni. Čutim njihove radovedne poglede. Čutim napetosti, ki visi na nitki. Morda se je res spremenil. Morda misli resno. In res ni on kriv, če sem bila prodana. Ne. Če ne bi zapravljal, me ne bi oče prodal. On je kriv. On je kriv. On je kriv,... Misli mi kar mrgolijo po glavi, dobra in slaba stran. Za katero se naj odločim?

"Ne." Rečem. "Ne, ne morem ti oprostiti. Predaleč si šel in prepozno je za opravičilo." Obrnem se. "Tessa, odpelji me nazaj v sobo."
-------------------------------------------------------------
Pohvale, nexti, komentarji, kritike, vse je dobrodošlo
03. januar 2015
jz pa mislm da bi mu mogla oprostit
next čimprej
03. januar 2015
u184315
u184315
next+nova bralka
10. januar 2015
jaz tudi mislim da bi mu morala oprostit in še lahko daš nekaj slik gor in next
10. januar 2015
kdaj bo next
10. januar 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg