Forum
u139082
u139082
okej ja pišem zgodbico na wordu, in potrudla se bom da zej ko bo šola usaj na 3 dni next. vem da je dougo pa useno. prosm preberte.
--------------------------------------------------STAY!1---------------------------------------------------------



*mallory
Hodila sem po pločniku proti parku. Cesta je bila prazna. Na drevesih so odpadali listi. Zagledala sem klopco. Zraven nje je bila mogočna breza verjetno stara vsaj sto let. Ne ravno sto ampak 50 pa prav gotovo. sedla sem na klopco in se obrnila proti drevesu. »m+l« je bilo vrezano v drevo z debelimi črkami da bi lahko vsi razločno videli kaj piše. Še celo slabovidni bi videli. Vzela sem nožek in prečrtala napis. Po tem sem se počutila bolje. Ampak moje počutje je kmalu prešlo na nižjo stopnjo, ko sem ga videla kako z svojo novo punco stopata skozi park. Ime ji je kessa in ima 17 let. Je eno leto starejša od mene. On pa je louis (ne iz 1D) in ma 18 let. šla sta mimo mene, mimo vsega. Sploh ne vem če sta opazila da je jesen. »retard!« sem zavpila za njim, z vso jezo ki jo premorem. Niti obrnil se ni. »budala! Kreten! Idiot!!!« hodila sta naprej in se pogovarjala o tem kako srečna sta lahko da sta se spoznala. Zakaj tega nikoli ni rekel meni!? Verjetno zato ker sem kurba, če se označim z samostalnikom s katerim me je on označil preden sva se razšla. »FUCK YOU!!!« sem zakričala za njim v upanju da se obrne. Nato sem bruhnila v jok. Jok poln jeze in žalosti. Pogledala sem v tla in kaplje so kapljale iz mojih lic na trd in siv beton. začel je padati dež. usedla sem se na sredino ceste in gledala dež. po vsem tem verjetno že sklepate kakšna je moja zgodba. Še vedno sem sedela na sredi ceste ko za sabo zaslišim trobljenje. Premočena tako da mi z las teče voda, pa še vedno z objokanim obrazom se obrnem. Pred mano je tovornjak ki bi rad da mu sprostim pot. Voznik je čemeren star gospod iz moj ulice. Vstanem, se postavim predenj tako da me lahko vidi in mu pokažem sredinca, nato pa sproščeno odkorakam s ceste on pa odpelje. Po vsem tem se počutim kod bi me sovražil cel svet. Mokra kod cucek se odpravim domov. Hodim počasi, tako da se sliši vsak moj korak. Še vedno pada dež. zdi se da sonce hoče priti iz za oblakov pa ne more. Tako kod jaz. Hočem iti proč od žalosti pa sem ji vedno bližje. Nenadoma se ustavim in opazim da je soncu skoraj že uspelo. Hodim naprej na kar na nebu opazim mavrico. barvno mavrico, takšno ki ti vliva upanja. Kapljice še vedno škrtajo po meni a na mojem obrazu se pojavi bežen nasmešek. Pred mano je križišče a brez avtov. Cesta je čisto prazna. Postavim se na sredo, in na ves glas zavpijem: »FUCK ALL THE WORLD!« nato končno pridem do moje hiše. hoče vstopiti in nato pride on! Louis! On okoli katerega se vrti ta zgodba. Nebo spet postane sivo mavrica je že zdavnaj izginila iz oblakov se zopet ulije dež. »kej bi rad« povem z solznimi očmi. »ti sploh ne veš kako si me prizadel« sem dodala. »mallory, oprosti mi ker sem bil tak kreten. Resno. Pustil sem kesso. mallory ljubim te.« jaz sem mu tekla naproti da bi ga objela. »Tudi jaz te… NEE!« slišal se je bum. Padel je po tleh in rana je bila prehuda. jaz sem bila tarča!, vem da sem bila. ustreliti bi morali mene ne pa njega Ta sterl je bil namenjen meni! Tekla sem k njemu položila sem ga v naročje. Dež je lil kapljice so padale na moj obraz in se pomešal z mojimi solzami. Avti so vozili mimo mene po mokri cesti, bila sem na lepo tlakovanem dovozu do naše hiše. louis je ležal na mojih kolenih in moje solze so kapljele po njem. Po tiho sem mu povedala stavek katerega je čakal. »Tudi jaz te ljubim« sem zašepetala in mu zaprla veke. Zapihal je lahen veter in odnesel moje besede. Začela sem peti :
All along it was a fever
A cold sweathot-headed believer
I throw my hands in the air said show me something
He said if you dare come a little closer
Round and around and around and around we go
Oh now tell me now tell now tell me now you know
11. september 2013
u147963
u147963
nexttt
11. september 2013
u150546
u150546
nextttttttttttttttttttttt *-*
11. september 2013
neeeeeeeeeeeeeexxt
11. september 2013
WooOOoow...ful dober zažetek!!!! NEEEExt
11. september 2013
u59329
u59329
neeeeeeeeeeeeexttt!!!
11. september 2013
u139082
u139082
okey ne, začetek je men mal defekten. men je osebno najbolš 3. del in 2. del (9. jih mam napisanih) pol bom pa sprotin pisala.
11. september 2013
neeeeeeeeeeext
11. september 2013
nnneeexxt
nina dej zame
11. september 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext.... awsome..:**
11. september 2013
u150115
u150115
omfg ko ste prjazni. by the way js sm messletters oz rečte mi nina
11. september 2013
NINAAA NEXTI ŽE
11. september 2013
u139082
u139082
ok jutri bo next ksenija ne teži
11. september 2013
u103087
u103087
next
12. september 2013
jeej
12. september 2013
Neext
12. september 2013
ej it's me. pač sm se zbrisala k mi nejma ni hotlo spremenit. nina by the way!
12. september 2013
kdaj bo next?
12. september 2013
--------------------------------------------------STAY! 2 --------------------------------------------------------



*mallory
I want you to stay… bil je v mojem naročju ko sem pela. Saj ne da imam lep glas, saj jaz tega nebi rekla, on bi mi rekel da imam najlepši glas na svetu. Pela sem za njega. Moj svet je bil siv kod cesta pred našim dvoriščem. Mama je pripeljala v garažo, in pritekla k meni z louisom v naročju. Še vedno je padal mrzel dež ki je samo poudarjal mojo žalost. Zgledalo je kod bi cel svet jokal z mano. »mell pridi noter cela boš mokra, in zbudi louisa da se ne prehladi.« očitno ni videla strelne rane. Moja mama je bila tožilka, oče pa mi je umrl ko sem jih imela 5. Bil je mrzel dan, podoben današnjemu. ko se je moj oče peljal po cesti da bi končno bo 1 mesecu videl družino. Delal je v nemčiji. Padal je dež in ceste so bile mokre. Zavil je s ceste in se zaletel v drevo. Umrl je na kraju nesreče. Vsaj tako pravijo očevidci. Mama me je posadila na sprednji sedež in skrivala solze pred mano. Pa še vedno sem jih videla. Speljala je z dvorišča in vozila preko omejitev dokler ni ostala v dolgi koloni. Zaradi nesreče. Rekla mi je počakaj tukaj, sama pa tekla en kilometer do očeta. Bil je že mrak policijske luči so svetile. Še vedno je padal ta jeben dež! tudi če sem bila stara pet let sem vedela da je nekaj narobe. Stopila sem iz avta in šla okoli da me nebi nihče videl. Priplazila sem se do očeta in se skrila za drevo. Videla sem mamo kako joče. Šla sem do mame in jo prašala: »mami zakaj očka spi?« odvrnila mi je da bo spal za večno in da mu bo tja kamor gre veliko lepše. Jaz pa sem vprašala če mu med nama ni mu bilo lepo in če me ni imel rad. Mama pa mi je povedala da me je imel najrajši na svetu in me objela. bila je že čista tema in dež je prenehal. Tako je umrl moj oče. »mama« sem rekla »louis je mrtev« »mell hecaj se z mano!!! To so resne stvari« » pa kaj je stabo a ne vidš strelne rane! a si glupa! A nevidš da je mrtu??! Pa kaj je narobe s tabo. Veš da ga ljubim, in to so resne besede! Ne zajebavaj se z mano!« sem kričala na njo v joku. Mama je pogledala bljižje, in pograbila jo je panika. Začela je z »mallory morala bi poklicati policijo« vmes je še nekaj momljala končala pa z nekako »o my god!« Pred približno pred petimi minutami je dež prenehal in vreme se je izboljševalo, veter je razpihaval suho listje po cesti. Jaz pa sem še vedno premočena in objokana klečala na tleh. Kar na enkrat sem zaslišala tuljenje siren v mrtvi tišini naše ulice. Kmalu je prihitel še mrliški voz ki je že tako moje razpoloženje še poslabšal. Strmela sem v prazno. Nikakor nisem mogla verjeti da je mrtev. In da so ga ustrelili. Jokala sem kod dež. »gospodična mallory swan, bi prosim prišli z nami na policisko postajo kjer bi vam zastavili nekaj vprašanj?« moj odgovor je bil podoben črki »a« z uprašajem na koncu. Odpeljali so me na postajo jaz pa sem gledala skozi okno in opazovala okolico. Gledala sem dve deklici ki sta skakali po lužah. In veselo pomahali meni in policajem. Nisem se odzvala. Brezbrižno sem gledala skozi umazano šipo policiskega avta. Zagledala sem kesso kako se sprehaja z drugim fantom. Policaje sem vprašala če lahko odprem okno, in dovolili so mi. Z vsem glasom ki ga premorem sem se zadrla: »KURBA!« začudeno me je pogledala in ko je zagledala policiski avto se je hitro obrnila in pospešila korak. Gledala sem za njo na kar sem zaslišala enega od dveh policajov kako me gleda. »zato bi lahko dobila kazen« »briga me! Dobila je kar si je zaslužila« sem odvrnila brez posebnega zanimanja za to. » sedaj me prav briga tudi če umrem« moj odgovor ga je premaknil iz stola »to so ostre besede draga moja. Tako ti povem: imam hčerko ki je imela tako hude čase. Njena babica je umrla zaradi raka, sama pa je zapadla v hudo depresijo. Ko se je tega zavedala je sama odšla na zdravljenje (depresija je bolezen) in se tudi uspešno pozdravila. Ime ji je vally oz vallery.« pogled sem odmaknila od starega drevoreda s katerega so odpadali listi v vseh odtenkih oranžne, in pogledala policaja z tistim pogledom ko te nekaj zanima a imaš prestrto srce da bi kaj rekel. »bi jo rada spoznala?« pokimala sem in spet potočila solzo ko sem se spomnila na louisa.
12. september 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
12. september 2013
neeeeeext..
12. september 2013
nneexttt
12. september 2013
next
12. september 2013
u121843
u121843
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
WoW *O*
13. september 2013
u146542
u146542
next
13. september 2013
Neext
13. september 2013
--------------------------------------------------STAY! 3--------------------------------------------------------



*mallory
Preostanek poti sem presedela v tišini. Pogledavala sem napise na tablah ki so šle mimo mene. »pridi« sem zaslišala ko so se odprla avtomobilska vrata. Predramila sem se. ''Why me'' sem si mislila in stopila z avta policijska postaja je bila ovita v gosto meglo, zraven pa so rasla visoka drevesa. Odprli so mi vrata od stavbe Jaz pa sem stala pred njimi in gledala tja nekam daleč, nekam kamor drugi niso mogli videti. Policist, policaj… kakor koli, me je zagrabil za roko in potegnil skozi. Vedel je da me nima smisla 'prebujati' iz sna, ker bi takoj spet padla vanj. Izpraševalec me je pogledal s pogledom: »ne zajbevaj se z mano in odgovarjaj!« ko je videl da mi po licih tečejo solze, se je njegov pogled sprostil in nasmehnil se je. »Ok draga moja sedaj ti bom zastavil nekaj vprašanj« je poskušal biti domač. Poskušala sem se nasmehniti a nasmeh mi nikakor ni uspel. Bolj je zgledalo kod tisto ko spiješ preveč limonade. Tudi on je skremžil obraz ob pogledu na mojega, nato pa vprašal: »je imel louis kakšne ''sovražnike''?« z začudenjem in veliko žalostjo sem poskušala izdaviti nekaj podobnega kod: »…amm« Nato pa tišina in kasneje jok. Poskušal me je razumeti: »vem da ti je težko ampak poskusi se zbrati.« Jaz sem bruhnila sem v še hujši jok kod prej. jok kakeršnega je težko opisati. kod bi se use izlilo iz mene. »pojma nimate kako je če ti ustrelijo nekoga ki ga ljubiš na tvojih kolenih. Se vam je mogeče zgodilo kaj takega??!« Stekla sem ven, proč od vsega tega sranja. Sranja, katerega mi louisa nikoli nebo povrnilo nazaj. Vrjetno je malo mankalo pa bi me dali u psihijatrično. Pa koga briga. Moje življenje je vničeno v vsakem pogledu. Brez louisa je ''lajf'' brez vezen. Tekla sem po cesti, bila je takšna tišina da sem slišala moje korake kako škljocajo po mokri cesti. Slišala sem solze kako kapljajo z kotička mojih oči, pa po nasu navzdol proti ustnicam in nato iz obraza na tla. Roke sem potisnila v žepe v katerih sem začutila papirček. Ne. Dva papirčka. Vzela sem prvega, ga razprla in prebrala. Na njem je pisalo: »vse najboljše mally moja. Čaka te poljub od mene louis.«to je bilo napisano pred pol leta. bilo je napisano s njegovo pisavo, njegovim vonjem, njegovim smislom za humor in romantiko. Vzela sem papirček bližje obrazu tako, da je še ena od nešteto kapelj padla nanj, nato pa sem ga poljubila. Papirček. Vzela sem še tadruzga, na njem pa je bila telefonska od vally in njen naslov. Morda pa jo jutri pokličem… verjetno bi bilo imeti prijateljico s takšnimi izkušnjami. Čeprav se mi je zdelo da ni tako hudo če ti umre babica. Tudi meni je. Poleg tega pa tudi oče in louis. Res je, da je zapadla v depresijo ampak če je ona zapadla v depresijo zaradi babice (sej tud to je zlo hudo da ne bote mislni) potem sem jaz že v ''ultradepresiji'' morala sem se nasmehniti mojemu defektnemu razmišlanju. Peš sem se sprehajala proti domu in bila je že tema. Vsak avto se je mogel ustavit zaradi mene, saj sem hodila sredi ceste. Res da je bila le lokalna cesta, pa vseeno. Mamo je gotovo že skrbelo zame. Iz moje torbice se je zaslišala pesem. Moja najljubša. …Makes me feel like i can't live widouth you, it takes me out the way…. I want you to stay. zvonil mi je telefon. Bila je mama. Upam da se ni preveč prestrašila ker ji toliko časa ne dvignem. Stala sem pred vrati in pritiskala na kljuko. Nič, mama je že zaklenila. Pozvonila sem na zvonec ona pa je vsa preplašena prišla do vrat in jih odprla »pa kje se obiraš, veš kako me je skrbelo zate!?« sklonila sem glavo in pogledala v tla hotela sem skriti solze. »op op op op« me je vstavila, poleg tega pa je še dodala »pridi k meni« objela sem jo in se razjokala na njenih ramenih. Moja mama je bila svetlolasa ženska srednjih let, a starost se ji ni poznala. Imela je modre oči in zelo lep iskren nasmeh. Jaz pa sem imela rjave lase po očetu le plave oči in nasmeh po mami. Oče je pravil da sem nekaj posebnega. Prav tako tudi louis. Nasmehi pa so od tistega dogodka zjutraj postali zlo redki, smeh pa skoraj nemogoč. Mamo sem vprašala če bi bilo mogoče da so louja ustrelili, ker so se hoteli maščevati njej. In so imeli na nišanu mene. Pokimala je in mi nakratko iz sebe ispustila mogoče. Z mamo sva bolj prijateljici kod pa hči in mama. Sploh pa mi ni jasno kako vam lahko sedaj razlagam te stvari. Preveč sem žalostna da bi lahko izdihnila še kaj.
14. september 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
14. september 2013
Next
19. september 2013
neext
20. september 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg