Forum
u28803
u28803
ok...pisala bom od punce Isabele ki živi u bloku in v najvišjem nadstropju, eno nadstropje nad njo, so vrata in vedno se dogajajo čudne stvari povezane z vrati... ko pa Isabela poskuša odkrit kaj se dogaja se nekaj groznega zgodi...

next???


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

12. februar 2011
u28803
u28803
nextam???
14. februar 2011
jaaa
14. februar 2011
u28803
u28803
ok
15. februar 2011
u28803
u28803
živjo, sem Isabela, pred nekaj časa smo se vselili v ta blok... smo v četrtm nadstropju, mamo malo stanovanje ... drugače sm edinka dooougcajt. imam domačo žival: lari. to je muck. mama in oče me mata rada in ko sm bla majhna sta mi vees čas kupovala igračke. zdaj jih nočm! tko pa sm dobila tudi larija. ful sm žalostna ker nimam bff. prauzaprau nimam niti enga frenda. zdaj so še počitnice in ni še šole. no usaj to kr sovraaažm šolo. še posebej brez frendov. grrrrr. ampak čez dva tedna bo šola jooooj! no bom potrpela kr drugač sm dobra u vseh predmetih.(razen enga)
imam pa rjavkasto rumenkaste lase, ki so mi malo daljši od ram. mam črne oči in sm zeeeloo majhna in suha. ojoj. športna vzgoja je moj najhujši predmet. nism gibčna, ne lovim žoge... oh ne.
v petm nadstropju v bloku pa nevem še kdo živi. enkrat sm šla se predstaulat kot nova u bloku in vsi so me sprejel, samo v najvišjm nadstropju, tm so samo ena vrata, ni nihče odprl. ko sm potrkala sm slišala sam nekak šepetanje...ful me je blo strah ker sm slišala kot bi se vrata odpirala, pa se niso niti premaknila... nenadoma je izpod vrat začela teč kri. postalo je mraz, čeprav je bil august. zeblo me je in kr naenkrat sm dobila nek privid: iz useh kotov in izza vogala so se proti meni stegovale roke, use krvave. počasi sm se začela odmikat in zakričala sm ker sm slišala vedno glasnejše glasove. stekla sm po stopnicah u naše stanovanje. mama me je pregedala in ugotovila da sm zbolela. mela sm vročino. slabo mi je blo. od takrat sm se izogibala 5. nadstropja, ampak toliko bliže kot sm bila, bolj glasno je bilo šepetanje in pojaule so se roke. groza me je blo! pozneje, čez en teden, so se mi u sanjah začeli prikazovati otroci, ki hodijo skozi vrata. ko ustopijo, se zaslišijo kriki in trganje. spet je pousod kri. vedno ko sm to sanjala, sm se zbudila s krikom. neko noč sm to sanjala. kričala sem: " mama! mama!" ker se mi je zdelo, da se nekdo v temi pomika proti meni. tista senca je bila visoka, in nekaj je držala u roki. ko sem zaslišala mrmranje, sem se še bolj ustrašila. skočila sem s postelje, ko pa sm začutila, kot da bi me nekaj zgrabilo. zajokala sm in padla na tla.
mama je bila zaskrbljena, ko me je zjutraj našla na tleh. prenovili smo sobo in dobila sem nov jogi. zdaj sem nekaj časa bolje spala. pa še dobila sm computer! zdaj sm bila bolj urejena, bolj samozavestna. sploh pa se čez nekaj dni začne šola! joj, groza me je ob misli na to, ampak kaj hočm. mogoče bom u šoli laže pozabila na te tegobe. z mamo sva šle kupit zvezke, in začela sm jih listat. bili so mi ušeč in zato se mi je šola zdela že bolša. ampak ko sm se spomnila na nove sošolce, ki me bodo mogoče zafrkavali, pa na to, da nimam bff, me je obšla žalost. pa saj bo kmalu mimo. tisti dan, ko smo šli po zvezke, smo šli zvečr na pizzo. njami! ful bolš sm se počutla. ampak to veselje ni trajal dougo...

next???
15. februar 2011
u28803
u28803
15. februar 2011
next
15. februar 2011
u28803
u28803
ok, tkoj
15. februar 2011
u28803
u28803
naslednje jutro sm se zbudila. poskusla sm se spomnit kateri dan je danes. nikoli se ne zbudim sama od sebe braz razloga. nekaj pomembnega mora bit! pogleedala sm na uro. petnajst do šeste. joj! kako me žre, da neuem, kaj je tko pomembno! maybe ma kdo rojstn dan. očka morda... ampak zakaj sm se zbudila tko zgodaj! dans je... torek. počitnice. takrat pa sm zakričala. PRVI SEPTEMBR ! ŠOLA! niso počitnice! šit! ustala sm in se oblekla. pogledla sm u torbo, če je use na mestu.od lani sm itk čist že pozabla, če sploh potrebujem zvezke. uzela sm le beležko, pa pisalo, haha. za usak slučaj sm pretihotapila iz hladilnika sokec, ker jih drugače ne smem jemat nikamor. neuem zakaj, mama si je tko izmisnla. še enkrat sm se preverla, če sm ok, potem pa smm šla na zajtrk u kuhnjo. usedla sem se za mizo in si postregla z jogurtom. začela sm jest, ampak sploh nism čutila hrane. bilo mi je slabo. tko me je blo strah! razmišlala sm, če bo morda kkšna prijazna punca lohk moja frendica. pa če bodo use skup in me bodo zasmehovale? gotovo me noben fant ne bo maral. joj! pa tko bi mi bil v tolažbo, če že ne bom imela frendice... gotovo se ne bom nč spomnla iz nižjih razredov, in nič ne bom znala! kako bo šele z ocenami! JOOOOOJ! ne. nism zdržala več. nekaj morm ukrenit, da ne bom tako zamorjena. u šolo bom usm u razredu prinesla bombon. pozdraulala bom usakega, ki bo prijazen z mano. ne bom otročja. potrudila se bom, da bom znala use. nenadoma, ko sm tko premišlala, so se odprla neka vrata za mano. otrpnila sem in previdno odložila jogurt. počasi sm se obrnila.
nekdo je bil tam. tam je stal in me gledau. odprla sm usta. prišeu je namreč iz sobe staršev. bil je odet v plašč, imel je kapuco in bil je visok. nekaj mi je mrmral. šepetal je v nekm čudnem jeziku. med govorjenjm je z roko segel pod plašč in ven privlekel krvau nož. končno so se mi odprle glasilke in zavreščala sm:"NA POMOČ UBIU ME BOO!" tedaj pa je mož izginiu. začeu je bledet in kr naenkrat ga ni blo več. še nekaj časa sm sedela, nato pa sm ustala. počas sm se približala nožu, zanj sem šele takrat opazila, da je ostal. stegnila sem se proti njemu in se dotaknila ročaja.
takrat pa so z useh strani začeli prihajat taki možje, zaslišalo se je kričanje in spet je bilo mraz. te postave so se mi bližale, in kr naenkrat je usaka mela svoj nož. usaka je nekaj naglas govorila, in razumela sm nekaj takega kot:" la eteneo! sa eteneo!" padla sm na tla in nism se več dotikala ročaja noža. use podobbe so izginile, jaz pa sm se tresla. nož sm brcnila u kot in zbežala u svojo sobo. videla sm, da je 20 do osme. nism vedela, kaj se je zgodilo s starši, a tko me je bilo strah, da sm le planila skoz vrata in stekla po stopnicah. tekla sm mimo 5. nadstropja. use ok. ko sm prišla vn sm videla da je megla. bila je gosta in komajda sm kaj videla. a saj sm poznala pot do šole. u počitnicah sm šla vedno do nje(šole). odpraula sm se, ko pa sm zaslišala...
next? prosm komentirajte!
15. februar 2011
u28803
u28803
dva nexta pa nadaljujem
15. februar 2011
u28803
u28803
komentirite!
15. februar 2011
u28803
u28803
15. februar 2011
u28803
u28803
dajte no!!!!!!!!!!!
15. februar 2011
u28803
u28803
jutri nextam...
15. februar 2011
u28803
u28803
pliis komentirite!
16. februar 2011
next♥
16. februar 2011
u28803
u28803
ok čez 5 min ok???
16. februar 2011
u28803
u28803
ko sm zaslišala krike. bili so grooozni. previdno sm šla malo naprej in znova prisluhnila. nekdo je obupano kričau in klical. o! to je pomenilo, da je to človek. (ko nism natančno slišala, sm mislila, da je eden mojih prisluhov s postavami). že sm se hotela približati, ko sm se spomnila, da bi me lahko doletelo še kaj groznejšega kot tisto zjutraj. streslo me je, že tako me je blo dovolj strah. odpravila sm se naprej in zopet pomislila na use prijatelje, ki jih ne bom dobila in na... "AAAA! POMAGAJTE!" je nekdo nenadoma zakričau. poskočila sm, saj se mi je zdelo, da je bil krik čiisto blizu. pomaknila sm se še malo naprej, takrat pa sem zagledala premikanje. bilo je u parku. zdaj sm se odločila, da vendar ubogega človeka u mrzlem jutru ne morm pustiti samega z morilci ali nevem čim. plazila sm se naprej (in pozabila na uro.) . kmalu sem se znašla na potki, ki vodi po parku. sledila sm glasovom, kričanju, in prišla do prvih dreves. potuhnila sm se za enga in čakala. tedaj pa sm čist otrpnila. zaslišala sm namreč to:"la eteneo. sa eteneo. sa ni eteneo." tresla sm se in začela sm jokat. kar je preveč, to je preveč. tam sm čepela in nič več nism slišala. neuem koliko časa sm bila tam, a naenkrat sm zaslišala močne korake. hitro sm se obrnila in videla postavo, ki je izginila po poti. še vedno plašna sm ustala in stekla za postavo. nekaj se ji je zgodilo, moram jo dohitet! pritekla sm do jezera, tam pa je čepela. deklica, s črnimi lasmi, ki so čisto malo spominjali na temno rjavo. imela je zelene oči in srednje visoko postavo. enako stara kot jaz. nenadoma so njene oči pogledale vame. odprla je usta. "AAAAAAAA!" sem zakričala. "AAAAAAAAA!" je zakričala ona. ustala je in pobegnila po potiv eno smer, jaz pa v drugo. videla sm le še, kako so njeni dolgi v rep speti lasje izginili za drevesi. takrat sm se spomnila, da zamujam šolo. pogledala sm na uro. OSEM IN POL!!! stekla sm po poti in prišla do ceste, ki ni bila več čisto prazna. nekaj avtov je vozilo po njej. vdihnila sm in stopila po poti do šole. odprla sm vrata in ustopila.
next?? komentirite!
16. februar 2011
u28803
u28803
pliis komentirite!
16. februar 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg