Forum
Že nekaj časa bi rada napisala, knjigo osebno se mi zdi zanimiva. rada pa bi dobila še kakšna mnenja, če bi rad/a kaj spremenila, se ti zdi čudno ali nelogično mi prosim napiši in bom poskušala popraviti!

VEČNOST: POL TEMNA IN POL SVETLA

1. poglavje (prvi del)

Tečem ne ustavljam se, vem da je za mano slišim njegove korake, njegovo dihanje… Zadanem ob korenino in padem. Nadme se čez sekundo sklanja črna postava in govori besede, ki so mi tako znane ampak jih ne razumem skušam jih a…. jih ne morem. V naslednjem trenutku me prime, dvigne s tal z lahkoto in…. Nič zbudim se premočena in v svoji udobni postelji. Ura na nočni mizici kaže pol šestih zjutraj, ravno prav, da vstanem. Med prhanjem razmišljam o teh sanjah in besedah, ki jih postava izgovarja čisto vsakič, ko to sanjam. Kaj pomenijo? Bi jih morala razumeti? Ravno ko sem najbolj poglobljena v razmišljanje mi zazvoni telefon. Kliče me Ruby moja zelo dobra prijateljica, vem kaj si mislite zakaj ne najboljša? No to se je zgodilo pred 2 letoma ko so mojo najboljšo prijateljico Niko brutalno umorili. Celo leto sem rabila da sem si opomogla in vsaj približno začela živeti normalno. Tudi moja družina je bila umorjena. Stara sem bila 5 let, teta moja edina še živeča sorodnica poleg mojega dedka, ki ga kličem ata, me je prišla iskati v vrtec, ko sva se pripeljali domov so bila vrata hiše odprta, vse okoli je bila kri, materina glava pa je ležala na tleh in gledala s tako grozo v očeh, da se še zdaj po 11 letih tega spominjam. Oče je v rokah držal mojega 5 let starejšega brata Ezvelta, da bi ga zaščitil ampak ga ni mogel, oba sta bila brez glave. Trupla mojega drugega brata in dvojčka od Ezvelta Tirusa ni bilo nikjer. Policija sumi, da je umorjen, ker so našli njegovo kri, vendar so odnesli njegovo truplo. Ne vedo pa zakaj. Včasih se v meni prebudi majhna iskrica upanja, da je še živ vendar pa to iskrico kmalu zatre moja žalost. Odvlečem se do telefona in se oglasim. Takoj zaslišim njen razigran glas, ki mi reče: »Ali te danes pridem iskat s svojim novim avtom ali boš šla sama??« odgovorim: »Nov avto imaš?? Ja potem me pa kar pridi iskat čez kakšno uro te bom čakala pred hišo!« »Prav se vidiva, komaj čakam da vidiš avto vrhunski je!!« in mi s pretiranim vznemirjenjem prekine zvezo.

Next??
13. marec 2017
lahko vsaj en Next??
13. marec 2017
Neeext
13. marec 2017
Malo pohitim in grem izbrati kaj bom oblekla, nikoli nisem bila preveč punčkasta vendar pa tudi rada vidim, da me ne kličejo čudakinja ali kaj podobnega. Najraje se bi oblačila v črno, kar se tudi sem za eno leto. Potem pa me je Ruby prepričala, da sem obleka sivo in belo všeč mi je bilo, ker ni šlo hitro, da me je razumela in me ni silila takoj nositi zeleno, modro ali celo roza! Zato sem se tudi odločila, da jo presenetim in tudi, ker je zadnji teden šole, da bom oblekla obleko v modri barvi. Obleka je v morsko modri barvi sega mi približno do kolen in ima pas, ki je za dva odteka svetlejši. Na vrsti so bila ličila na hitro sem nanesla puder, maskaro za spremembo pa še eyeliner. Ko sem končala sem bila presenečena, da sem se tako dobro naličila saj se nisem že kar nekaj časa. Pogledala sem se še v velikem ogledalu, da sem videla svojo celotno opravo, kar malo sem bila presenečena saj sem zgledala kot….jaz. Moje zelene oči so bile čiste in ne motne ter žalostne kot po navadi. Malo sem zrastla od prejšnjega leta vendar sem še zmeraj manjše postave, mogoče bi morala malo več jesti saj zgledam kar malo shirana. Edino kar se skozi leta ni spremenilo so moji rjavo-zlati super kodrasti lasje. Hitro sem jih nekako ukrotila in z njih naredila francosko kito. Stekla sem po stopnicah v kuhinjo kjer si je teta Sabina pripravljala kavo, ata pa je lenobno bral časopis. Mirno sem šla do hladilnika in čakala, če bo kateri opazil obleko, ko sem odprla hladilnik je ata odložil časopis, me dvakrat premeril s pogledom in se na ves glas zasmejal »Hvala bogu! Sem že mislil, da nimam več vnukinje ampak vnuka haha ha! Kako ti paše, zelo si lepa, fantje bodo strmeli za tabo kot psi za kosjo!« »Ata!! Nehaj nič kaj takega ni samo uredila sem se, ker je zadnji teden šole!« » Ja, ja in jaz sem pa po novem krompir.« je zagodrnjal nazaj in mislil, da ga nisem slišala pa čeprav je bilo jasno, da sem ga. Sabina me je objela in pred mano postavila krožnik s toastom. »Torej samo zanima me ali boš v petek šla kaj ven z Ruby in Viki ker je zadnji dan šole? Samo toliko, da vem če je treba narediti večerjo za tri.« Viki je prav tako moja prijateljica, ki mi je pomagala raziskovati kaj se je zgodilo moji družini, vendar sva odnehali, ko so naju ujeli pri brskanju po policijskih dosjejih ravno takrat, ko sva našli nekaj čudnih fotografij. Zdaj pa se Sabina, Viki, Ruby, ata, jaz in veliko število ostalih ljudi bori, da bi mi jih izročili, saj si zaslužim vedeti kaj se je zgodilo. »Ne vem še točno. Danes naj bi se zmenile.« odgovorim, Sabina pokima in mi reče »Pridi danes začnem kasneje zato te lahko peljem, če hočeš seveda.« » O ja, hvala! Ampak ni treba Ruby me bo pobrala. Nov avto je dobila in mi ga mora nujno pokazati, vsaj kolikor je rekla!« sem hitro odgovorila, pograbila torbo poljubila Sabino, objela ata ter mu zaželela lepo potovanje, saj gre z klubom upokojencev na Madžarsko ter švignila skozi vrata.
Next?
13. marec 2017
Če pa noben ne bo nexta pa bom pač sama!

Ruby me je že čakala, na sovoznikovem sedežu pa je sedel njen fant Damjan, ki je 2 leti starejši od naju torej je polnoleten. Takoj, ko me je zagledala je skočila ven z avta me objela tako močno, da je me je skoraj ubila. »OMG ne morem verjeti!! Kdo si ti in kaj si naredila z mojo prijateljico Evelin!?« zahihitala sem se malo spremenila glas in rekla »Ja nič samo misli, da bi lahko še malo bolj uživala v življenju haha ha!« Še enkrat me je močno objela in me vprašala kakšen se mi zdi avto. »Samo vau! Kje si ga dobila?« »Starša sta mi ga kupila!« seveda pomislim, saj je Ruby ena najbogatejših učenk na šoli. »Prav kaj potem čakamo, pojdimo se vozit!« sem z rekla z največjim navdušenjem, ki sem ga lahko zbrala. Avto je bil znamke BMW popolnoma črn z zatemnjenimi zadnjimi okni, sedeži v njem so bili kot oblaki. Notranjost je bila opremljena z vso najnovejšo tehnologijo, ki si jo lahko zamisliš. Med vožnjo me je poklicala Viki in me prosila naj jo dam na zvočnik »Hei Ruby, Damjan imam odlične novice!!« Ruby je kot iz topa izstrelila »Upam, da rečeš, da se tvoja starša ne bosta ločila in da se ne boš preselila nekje bogu za hrbtom!!« Vikiji-na starša imata že nekaj let težave in če bi se ločila bi Viki odšla živet k mami, ki bi se preselila v neko drugo državo. »Ne na žalost to ni ta novica. Ampak Evelin je sodišče odobrilo, da dobi slike umora svojih staršev!!« ta stavek je bil najlepše kar sem slišala v zadnjih 2 letih »Kaj?! Kdaj si to zvedela in zakaj so sporočili tebi in ne meni? OMG ne hecaš se ne?!« sem jo zasula z vprašanji. »Haha umiri se no, ne seveda se o taki stvari ne bi hecala in meni so sporočili prvi ker sem vodila vse skupaj Sabina že ve in sem ji rekla, da ti bom kar jaz povedala!« mi je med smehom povedala. »Stokrat hvala Viki, ne raje kar tisočkrat hvala! Kdaj bomo lahko pregledali slike?« »Rekli so, da bodo slike poslali opoldne torej bi morale biti okoli dveh pri tebi! OK zdaj se mi pa mudi, ker še iz hiše nisem šla adijo!! Se vidimo v šoli.« »Adijo, se vidimo!« in prekinem zvezo. Damjan se takrat prvič oglasi » Evelin če hočeš lahko pridem tudi jaz in na računalniku preverim, da niso kaj spreminjali na slikah.« ob tej ponudbi lahko priznam so se mi orosile oči četudi sem izgubila vse kar sem ljubila imam prijatelje, ki mi bodo pomagali in mi stali ob strani. »Hvala Damjan to bi bilo odlično hvala. OK torej vse pričakujem ob treh pri meni doma pico plačam jaz! O ja skoraj sem pozabila Ruby?« »Ja?« mi odgovori ne da bi me pogledala »Ali bomo v petek kam šle praznovati, da smo končale 2 letnik, Sabino zanima?« »Ja seveda da gremo!! Haloo samo ne vem še kam.« »Itak, tudi če bi vedela mi ne bi povedala!« povem v smehu. Ruby parkira in reče: »Seveda, da ti ne bi! To pa je prekletstvo, če si prijatelj z mano.« mi pomežikne ter stopi z svojega novega avta. Seveda so vsi buliji v nas kot da smo prišli direktno s hollywooda. Ruby se je vsem nastavljala kot da je Jennifer Lopez prav tako Damjan, jaz pa sem se jim raje v velikem loku izognila. Na parkirno mesto št. 19 sem šla počakat Viki, ki se je kmalu pripeljala z svojim oranžnim smartom. Skočila je iz avta in meni v objem »Hvala bogu! Končno so ti dali fotografije. Kdaj moram k tebi??« »Zmenili smo se ob treh!« z manjšim razočaranjem me pogleda in reče »Danes imam francoščino tako, da bom zamudila. Prišparaj mi kos pice boš? Aja in upam, da to ne bo prehudo zate saj veš že spet isti prizor, kri, glave in vse to.« Na to še pomislila nisem »V redu bom, res!« ji na hitro odgovorim in upam, da ni opazila, da imam gromozanski cmok v grlu.
17. marec 2017
Nexxt!! Zlo dobr je napisan!
17. marec 2017
Samo pokima in začne hoditi proti učilnici za kemijo. Viki je smešna punca lase si barva v rdečo barvo, katera ji presenetljivo paše, njene oči so modro sive, veliko višja je od mene za 10 cm če sem natančna čeprav sva stari enako. Njena postava je presenetljivo enakomerna čeprav ima noge daljše, kar ne opazi veliko ljudi. Pogledam kje je Ruby, saj imava skupaj uro zgodovine. Opazim jo pred vrati šole in pravzaprav ona čaka mene zato hitro stečem do nje. »Pa kje si bila! Čakala sem te pa po navadi ti čakaš mene!« me je začela bombandirati še preden sem bila vsaj blizu vrat. »Oprosti no z Viki sem se menila glede danes.« se začnem braniti. »No ja saj je vseeno. Od Tine sem zvedela da je zgodlarca izginila dobesedno puf! Zato so nam za zadnji teden našli drugega gospoda Novaka, če mene vprašaš je malo premlad za učitelja!« »Koliko pa je star?« vprašam »Naj bi bil 25 let in Tina ga je opisala tako čednega kot je učitelj lahko čeden haha!«. Ruby zmeraj misli, da lahko osvoji čisto vsakega tako se nekako izmaže z 2 skozi leto. Saj moram reči da je čedna ima svetle lase v katere si je dala modre in roza pramene njene oči bi lahko rekli so črne, malo višja je od mene, ima popolno polt veliko lepšo od mene ter rada se oblači drzno in živahno kdaj ima modne polomije, kdaj pa zgleda kot, da bi ravnokar prišla od modnega oblikovalca. Usedeva se v najino klop, ki je v srednji vrsti in druga po vrsti. Nekaj minut je do začetka pouka zato te minute izkoristim, da razmišljam kaj bom videla na slikah. Se bom spomnila vsake podrobnosti njihovega umora? Kaj če so mi toliko zamolčali ker je resnica tako kruta, da je ne bi smela vedeti? Iz razmišljanja me je zbudil zvonec in Ruby, ki se je na stol usedla kot da bi bila slon in ne 55 kilogramska najstnica. V učilnico je vstopil novi učitelj, cela njegova oprava je bila črna čevlji, dizajnerske hlače, majica in usnjena jakna. Njegovi lasje so bili črni, nisem vedela če so ostali opazili a so se pod določenim kotom zasvetili srebrno. Oči so bile popolnoma črne, še bolj črne kot od Ruby. »Vau Tina se je lagala!« postrani jo pogledam Ruby vidi moj izraz in samo zavije z očmi ter mi reče »Ta učitelj ni čeden ampak je naravnost seksi!!« »O, bog Ruby!! A se sploh poslušaš?! Fuj, 9 let je starejši od tebe nehaj že poleg tega pa je samo za ta teden in potem puf! Ni ga več!« sem rekla malo preveč naglas, zato sem samo molila, da ni noben slišal. »Oh daj bodi tiho in mi pusti uživati!« Mi Ruby zašepeta nazaj. »Pozdravljeni učenci! Moje ime je gospod Novak in za zadnji teden šole bom vaš učitelj zgodovine!« zakaj vsi učitelji začnejo tako? To vprašanje me mori že od svojega šestega razreda. »Vaša bivša učiteljica mi je sporočila kje ste ostali s snovjo in mi naročila naj v 3 dneh dokončamo snov 2. svetovne vojne ostali 2 uri pa bomo gledali film o drugi svetovni vojni!« Zmotila me je beseda »bivša« kaj naj bi to pomenilo? Še preden sem se zavedala sem dvignila roko in vprašala: »Kako to mislite da je gospodična Blitz naša bivša učiteljica, saj se bo naslednje leto vrnila, kajne?« namerno sem poudarila besedo bivša, da bi ga malo zmedla, ampak ga nisem niti malo njegove oči so postale še bolj temne kot so bile in za sekundo se mi je zdelo, da sem začutila piš vetra kmalu za tem mi je odgovoril »Evelin, tega ne morem natančno odgovoriti. Kolikor imam informacije od ravnatelja šole, ki je tudi uporabil izraz »bivša učiteljica« naj bi gospodična Blitz izginila!« Kako za vraga je vedel moje ime? Ruby tega ni opazila zato sem jo vprašala: » Kako je vedel moje ime?« malo je razmišljala nato me je pogledala njene oči pa so bile enostavno ogromne »Prav imaš to je zares čudno mislim saj so mu lahko dali imena vendar ni mogel vedeti točno kdo je kdo!« pokimam in naredim znak, ki ga uporabljava, da morava na wc da se pogovoriva. Ruby samo hitro ustane se prime za usta in steče iz učilnice takoj za njo pa vstanem še jaz in že hočem steči za njo me učitelj vpraša: »Evelin! Kaj se dogaja zakaj je druga učenka kar pobegnila iz učilnice?« »Mar ne veste bolezen ima! Ima dovoljenje, da odide če ji gre na bruhanje jaz pa imam vsa pooblastila, da grem za njo tako da oprostite!« ga odrinem ter stečem iz učilnice. Ruby me že čaka na najinem skrivnem mestu.
18. marec 2017
Zakleneva vrata ter se usedeva na tla takoj začnem: »Kako je vedel moje ime? Vem da so mu lahko dali seznam vendar pa mu niso morali dati slik kajne? Poleg tega pa ko si stekla mi je rekel citiram: Evelin! Kaj se dogaja zakaj je druga učenka kar pobegnila iz učilnice? Ni rekel tvojega imena!! Vedel je samo mojega zakaj?« Ruby si je vzela nekaj dolgih sekund za razmislek nato pa mi je odgovorila »Mogoče te pozna ali pa je poznal tvoje starše in se ga ne spomniš več?« »Ne mislim, da bi se takih oči spominjala za vedno!« Ruby me začudeno pogleda in vpraša: »Saj ima popolnoma dolgočasne rjave oči! Kako so lahko tako zanimive, da si jih zapomniš do konca življenja?« prestrašeno sem jo pogledala. »Njegove oči so črne! Kako, da ne vidiš tega?!« Ruby me samo zmedeno gleda »Evelin je vse v redu s tabo? Njegove oči so rjave!« malo premišljujem in se odločim, da bom raje tiho in ji ne bom povedala za srebren sijaj v njegovih laseh »Veš kaj mogoče sem ga samo pod čudnim kotom videla.« Ruby si je vidno oddahnila »Ja najbrž res.« »Greva nazaj v učilnico, da ne bo učitelj mislil, da kaj kujeva zaroto proti njemu haha!« sem predlagala Ruby je pokimala, vstala ter si nadela najboljši » jaz sem zelo boga« obraz kar ga je premogla in že sva hodili proti učilnici. Ko sva vstopili naju je gospod Novak pogledal kot da bi prišle iz vesolja. Ruby se je opravičila in sedla za mizo jaz pa sem ga prej še premerila z očmi, zagodrnjala neka vrste opravičilo in sedla. Ura je minila brez kakršnih koli nadaljnjih presenečenj. Tudi ostali dan je bil večinoma dolgočasen, razen pri kemiji, pri kateri sem bila v paru z Viki in sem ponesreči dodala peroksid namesto nečesa drugega. Viki je ta čas nekaj odšla vprašat učiteljico in ko se je vrnila je zvarek, napoj nimam pojma kako naj temu rečem začel vreti in v naslednjem trenutku je eksplodiral Viki direktno v obraz. Cel razred je prasnil v smeh vključno z učiteljico, z Viki pa sva packarijo čistili še dolgo po tem. Končno je zazvonil zvonec za konec pouka, poiskala sem Ruby, ki se je ravno v tistem trenutku mečkala z Damjanom »Joj vidva! A res? Tukaj? Res morata najti boljša skrivališča. Haha« Ruby se je le stežka odlepila od Damjana in me prestrelila s pogledom »Č e se že ti ne moreš mečkati ne pomeni, da moreš drugim kvariti užitek!« postrani sem jo pogledala in čakala to je na njej zmeraj delovalo čim prej sem hotela biti doma »Ah prav! Pojdiva gospodična Vse dobim!« prijela je Damjana za roko nato še mene in naju potegnila do avta. Mene je malo manj kot vrgla vanj in speljala. »Saj ti ni treba biti tako tečna no! Samo rada bi ujela ata preden se odpelje na Madžarsko!« Ruby me pogleda in reče »Saj res OMG zakaj prej ne rečeš! Bog Evelin malo bolj zgovorna moraš biti!« kod, da ni že prej vozila 100 km/h je še pospešila tako, da smo bili pred mojo hišo v 3 minutah. Ata je ravno hodil proti avtobusu ko je Ruby prav profesionalno parkirala pred hišo. Stopila sem iz avta in stekla atu v objem. »Adijo ata, uživaj na Madžarskem! Rada te imam.« » Jaz tudi tebe in brez skrbi živ bom prišel nazaj haha!« Zahihitala sem se ga poljubila in stežka pustila da se je vkrcal na avtobus. Ko se je avtobus oddaljeval mi je ata še nekaj časa mahal v slovo. Čeprav sem vedela, da bo vse v redu mi je majhen glasek v glavi govoril, da se bo nekaj zgodilo nekaj slabega… Z Ruby in Damjanom smo odšli v hišo, Sabine še ni bilo doma zato sem jo poklicala in vprašala kdaj pride domov odgovorila je da pozno zato naj kar sama preverim če je kaj čudnega na fotografijah, ko je govorila o tem se mi je zdela kar malo živčna vendar sem to pripisala stresu. Vmes, ko smo čakali Viki smo si naročili pico in kitajsko hrano ter odprli vsaj 3 litre kokakole. Viki se je končno prikazala okoli pol štirih. »No pa začnimo! Kje imaš fotografije?« stečem po stopnicah v mojo sobo ter z mize vzamem dve veliki rumeni kuverti. Ko pridem nazaj Viki že napada pico in kokakolo. »Tukaj imaš.« in ji vrežem kuverti. »Hvala! A bomo kar začeli? Evelin si pripravljena?« nekaj časa razmišljam sem res? Bi rada spet videla tiste prizore? »Ja pripravljena sem. Daj mi kuverto.« Viki mi izroči kuverto Ruby pa je samo pričakujoče gledala. Zavzdihnem in začnem odpirati kuverto »Ali naj preverimo sliko za sliko ali vse skupaj?« obe sta malo razmišljali nato pa v en glas rekli: »Vse!« »Prav« odgovorim iz kuverte potegnem zajeten kup fotografij in jih izročim Damjanu ta jih razdeli na štiri kupe. Mene pričaka prizor mojega brata Ezvelda in očeta.

Next?
18. marec 2017
. Skoraj sem pozabila, da vam nikoli nisem povedala imena mojih staršev mojemu očetu je bilo ime Salis materi pa Naria, vem imamo kar malo čudna imena. Ata je izbral tako ime za mojo mater, ker je bilo moji babici ime Nadia, vendar je med porodom umrla. Ata ni hotel enakega imena zato ji ga je malo spremenil tako da je d spremenil v r. Za očeta pa ne vem natančno od kje mu ime o njem vem pravzaprav najmanj. Imel je temnejše rjave oči, prav tako lase, vsi pravijo, da imam njegovo barvo las prav tako naj bi imela kodre po njem. Vedno jih ne imel elegantno postrižene, da je izgledal kar najbolj poslovno. Bil je kar visoke postave in velikega srca. Rad naj bi muharil, pogosto naj bi se ukvarjal s športom, naj bi bil izjemno eleganten ter naj bi nas ljubil z vsem srcem. Mami pa je imela barve las zelo svetlo rjave, njene oči so bile zeleno-rjave, bila je manjše postave, prav tako se je rada sprostila s tekom. Po tem ko je rodila mene se je odločila, da bo pustila službo in skrbela izključno za nas. Pogledam prvo fotografijo na tisti je približana glava mojega očeta, ki je bila približno meter stran od trupla. Na njej ni bilo nič nenavadnega tudi v okolici ni bilo nič. Zato sem šla na drugo fotografijo ta je prikazovala Ezvelta v očetovem objemu, nekaj je pritegnilo mojo pozornost očetova kri je bila temnejša od Ezveltove. Še od bližje poskušam pogledati, ko se oglasi Damjan »Evelin tvoja mami ima nekaj vrezano na ključnici!« »Pokaži.« Res je nekaj imela vendar se ni dobro videlo »Damjan lahko povečaš fotografijo na računalniku?« sem ga prosila »Ja seveda takoj bom.« Vzel je fotografijo in sedel za računalnik me tri pa smo se stlačile zraven njega. Kmalu je bila slika povečana in čista. Ključnico je krasil znak izgledal je kot ravna črta okoli katere se 2 krat ovije kot nekakšna ovijalka na začetku in koncu ravne črte je bila pika. Ruby se je oglasila »Ta znak mi je znan nekje sem ga že videla« »Kje?« jo vprašam vstane in gre do moje knjižne police, nekaj časa brska ko končno prinese knjigo Resnice v mitologiji? Viki je videti malo skeptična in to ji tudi pove »Res misliš, da boš našla tak znak v neki knjigi? Take stvari ne obstajajo Ruby!!« »Kaj pa ti veš! Saj ne moreš znanstveno dokazati, da zmaji ali pa vilinci ne obstajajo!« to me je kar malo razjezilo saj smo reševalni umor moje družine in ne razkrivati skrivnosti zmajev in vilincev! »Punci nehajta rešujemo umor! Ruby kje si našla ta znak?« »Mislim, da ga bom še nekaj časa iskala ta knjiga je ogromna! Je še kdo od vas kaj našel?« Viki in Damjan sta zmajevala z glavo »Viki ali je možno, da ima Ezveld svetlejšo kri od očetove?« sem jo vprašala. Viki malo razmišlja in me vpraša »Kako temnejšo? Do neke mere je lahko temnejša, saj je odvisno od prehrane in količine vode ter kisika.« » Za kakšne dva odtenka. Na tukaj imaš sliko.« podam ji sliko, ona pa jo kakšno minuto preučuje nato pa reče »Da bi bila kri toliko temnejša je skorajda nemogoče. Je imel tvoj oče kakšno krvno bolezen?« »Ne kolikor bi jaz vedela mogoče ve Sabina. Malo počakaj, da jo pokličem.«. Izvlečem telefon in pokličem Sabino, kmalu se oglasi »Ja, Evelin ste že kaj našli?« živčnosti v njenem glasu ni bilko mogoče spregledati zato sem pomignila Damjanu in Viki, da poslušata. » Nekaj pa smo res našli, ampak ni tako pomembno za zdaj, hotela sem te samo vprašati če je imel oče kakšno krvno bolezen?« sledil je dolg premor »Ne da bi vedela. Tudi Naria mi ni nikoli omenila tega.« živčnost v njenem glasu se je še povečala. »V redu, hvala. Kdaj naj bi se vrnila domov?« »Kmalu že čez eno uro če bo mogoče!« »Super čakali te bomo.« in prekinem zvezo. »Se je tudi tebi zdela zelo živčna?« vpraša Damjan »Ja zelo kot, da ne bi hotela, da izvem resnico. Tebi Viki?« »Hm? O oprosti razmišljala sem o barvi krvi. Kaj si rekla?« zavijem z očmi »Vprašala sem te če se je tebi zdela Sabina kar malo živčna?« Viki razmisli in že mi hoče odgovoriti, ko Ruby zakliče »Našla!! Pridite vsi takoj sem!« Premaknili smo se k vidno vznemirjeni Ruby. »Torej kaj točno si našla?« poda mi knjigo in reče: »Poglej!« in res v knjigi je bil popolnoma enak znak kot na ključnici moje matere. »Vam preberem kaj piše?« vpraša Viki, pokimam.
19. marec 2017
Je zgodba zares tako slaba?
20. marec 2017
Different.*
Different.*
Next
zanimivo ^^
28. marec 2017
drgac zdele na novo pisem in so tudi slike zato ne bom vec objavljala tukaj ampak na drugem
Večnost je naslov
28. marec 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg