Forum
Hello! Spet bom pisala zgodbo, ki sem jo že prej objavljala vendar jo ni gledalo veliko ljudi saj naj ne bi bila zanimiva.... Zdaj bom poskušala, da bo čim bolj zanimiva in upam na čim več next!
Seveda pa bom vesela VSAKE KRITIKE!
VEČNOST: POL TEMNA, POL SVETLA

Tečem. Ne ustavljam se, vem da je za mano. Slišim njegove korake, njegovo dihanje… Zadanem ob korenino in padem. Nadme se čez sekundo sklanja črna postava in govori besede, ki so mi tako znane, ampak jih ne razumem. Skušam jih a…. jih ne morem. V naslednjem trenutku me prime, z lahkoto dvigne s tal in…. Nič zbudim se premočena in v svoji udobni postelji. Ura na nočni mizici kaže pol šestih zjutraj, ravno prav, da vstanem. Med prhanjem razmišljam o teh sanjah in besedah, ki jih postava izgovarja čisto vsakič, ko to sanjam. Kaj pomenijo? Bi jih morala razumeti? Ravno ko sem najbolj poglobljena v razmišljanje mi zazvoni telefon. Kliče me Ruby moja zelo dobra prijateljica, vem kaj si mislite, zakaj ne najboljša?
Že dolgo ne morem nikogar tako klicati, saj so mojo prejšnjo najboljšo prijateljico Niko pred dvema letoma brutalno umorili. Celo leto sem rabila, da sem si opomogla in vsaj približno začela živeti normalno. Tudi moja družina je bila umorjena. Stara sem bila 5 let. Teta moja edina še živeča sorodnica poleg mojega dedka, ki ga kličem ata, me je prišla iskati v vrtec, ko sva se pripeljali domov so bila vrata hiše odprta, vse okoli je bila kri, materina glava pa je ležala na tleh in gledala s tako grozo v očeh, da se še zdaj po 11 letih tega spominjam. Oče je v rokah držal mojega 5 let starejšega brata Ezvelta, da bi ga zaščitil, ampak ga ni mogel, oba sta bila brez glave. Trupla mojega drugega brata in Ezveltovega dvojčka Tirusa, ni bilo nikjer. Policija sumi, da je bil umorjen, ker so našli njegovo kri, vendar so odnesli njegovo truplo. Ne vedo pa zakaj. Včasih se v meni prebudi majhna iskrica upanja, da je še živ, vendar pa to iskrico kmalu zatre moja žalost.
27. marec 2017
Next
28. marec 2017
OMG kak dober začetek, tole se pa res splača brat..naj nebi bla zanimiva, verjemi meni tole je asfghji ful dobro. Že na začetku vsebuje strah, pričakovanje in napetost ki te takoj pritegne, tudi občutki so opisani do potankosti...komaj čakam da izvem kakšno bo nadaljevanje
Next
28. marec 2017
impossible.
impossible.
Next in res je zanimivo ((:
28. marec 2017
Evo napisala sem Next! Hvala vsem ki berete!
Ta del posvečam Pa3ciji Styles
************************************************************
VEČNOST: POL TEMNA, POL SVETLA
1. Poglavje (2. del)
Zdaj sem stara šestnajst in hodim v drugi letnik gimnazije. Odvlečem se do telefona in se oglasim. Takoj zaslišim njen razigran glas, ki mi reče. »Ali te danes pridem iskat s svojim novim avtom ali boš šla sama??«
Odgovorim. »Nov avto imaš?? Ja potem me pa kar pridi iskat. Čez kakšno uro te bom čakala pred hišo!«
»Prav se vidiva, komaj čakam da vidiš avto, vrhunski je!!« In mi s pretiranim vznemirjenjem prekine zvezo. Malo pohitim in grem izbrati kaj bom oblekla, nikoli nisem bila preveč punčkasta, vendar pa tudi rada vidim, da me ne kličejo čudakinja ali kaj podobnega. Najraje bi se oblačila v črno, kar se tudi sem za eno leto. Potem pa me je Ruby prepričala, da sem oblekla sivo in belo. Všeč mi je bilo, ker ni šlo hitro, da me je razumela in me ni silila takoj nositi zeleno, modro ali celo roza! Zato sem se odločila, da jo presenetim in tudi, ker je zadnji teden šole, da bom oblekla obleko v morsko modri barvi. Obleka mi sega približno do kolen in ima pas, ki je za dva odteka svetlejši. Na vrsti so bila ličila. Na hitro sem nanesla puder, maskaro, za spremembo pa še eyeliner. Ko sem končala, sem bila presenečena, da sem se tako dobro naličila, glede na to, da se nisem že kar nekaj časa. Pogledala sem se še v velikem ogledalu, da sem videla svojo celotno opravo. Bila sem malo presenečena, saj sem zgledala kot …. jaz. Moje zelene oči so bile čiste in ne motne ter žalostne kot po navadi. Malo sem zrastla od prejšnjega leta, vendar sem še zmeraj manjše postave. Mogoče bi morala malo več jesti, saj zgledam kar malo shirana. Edino kar se skozi leta ni spremenilo so moji rjavo-zlati, do lopatic dolgi, super kodrasti lasje. Hitro sem jih nekako ukrotila in z njih naredila francosko kito. Stekla sem po stopnicah v kuhinjo, kjer si je teta Sabina pripravljala kavo, ata pa je le lenobno bral časopis. Teta Sabina ima svetle rjave lase, ki si jih barva v za dva odtenka temnejšo rjavo. Njene oči so bledo modre. Je izredno uradna in poslovna ženska. Dela na sodišču, kot zelo uspešna branilka. Ata pa je majhne postave tako kot jaz, čeprav sem ga končno prerasla. Tudi on ima modre oči, le da so njegove zelo igrive in na različnih svetlobah spreminjajo barvo. Je že skoraj brez las, nekaj sivih pa še ima. Zaradi sladkorne bolezni pa je malo obilnejši. Oba imam neizmerno rada in mi pomenita vse na svetu, če bi ju izgubila…


Jaz (Kmalu zveste ime!)
Se vam zdi ta del v redu, bi morala kaj spremeniti?
28. marec 2017

Teta Sabina
28. marec 2017
impossible.
impossible.
Next
28. marec 2017
Next
28. marec 2017
Next
28. marec 2017
Hvala vsi ki berete upam da bo vse več bralcev!
Ta del ne posvečam nikomur žal.
********************************************************************
VEČNOST: POL TEMNA, POL SVETLA

1. poglavje (3. del)
Mirno sem šla do hladilnika in čakala, če bo kateri opazil obleko. Ko sem odprla hladilnik je ata odložil časopis, me dvakrat premeril s pogledom in se na ves glas zasmejal. »Hvala bogu! Sem že mislil, da nimam več vnukinje ampak vnuka haha ha! Kako ti paše, zelo si lepa, fantje bodo strmeli za tabo kot psi za kosjo!«
»Ata!! Nehaj nič kaj takega ni samo uredila sem se, ker je zadnji teden šole!«
»Ja, ja in jaz sem pa po novem krompir.« Je zagodrnjal nazaj in mislil, da ga nisem slišala pa čeprav je bilo jasno, da sem ga.
Sabina me je objela in pred mano postavila krožnik s toastom: »Torej, samo zanima me ali boš v petek šla kaj ven z Ruby in Viki, glede na to, da je zadnji dan šole? Samo toliko, da vem če je treba narediti večerjo za tri.«
Viki je prav tako moja prijateljica, ki mi je pomagala raziskovati, kaj se je zgodilo moji družini, vendar sva odnehali, ko so naju ujeli pri brskanju po policijskih dosjejih ravno takrat, ko sva našli nekaj čudnih fotografij. Zdaj pa se teta Sabina, Viki, Ruby, ata, jaz in veliko število drugih ljudi bori, da bi mi jih izročili, saj si zaslužim vedeti, kaj se je zgodilo.
»Ne vem še točno. Danes naj bi se zmenile.« Odgovorim, teta Sabina pokima in mi reče. »Pridi, danes začnem kasneje, zato te lahko peljem, če hočeš seveda.«
»O ja, hvala! Ampak ni treba, Ruby me bo pobrala. Nov avto je dobila in mi ga mora nujno pokazati, vsaj kolikor je rekla!« Sem hitro odgovorila, pograbila torbo, poljubila Sabino, objela ata ter mu zaželela lepo potovanje, saj gre s klubom upokojencev na Madžarsko ter švignila skozi vrata.
Ruby me je že čakala, na sovoznikovem sedežu pa je sedel njen fant Damjan, ki je 2 leti starejši od naju - torej je polnoleten. Takoj, ko me je Ruby zagledala je skočila ven z avta, me objela tako močno, da je me je skoraj ubila. »OMG ne morem verjeti!! Kdo si ti in kaj si naredila z mojo prijateljico Evelin!?« Zahihitala sem se, malo spremenila glas in rekla: »Ja nič, samo misli, da bi lahko še malo bolj uživala v življenju haha ha!«

28. marec 2017
Next
28. marec 2017
Next
28. marec 2017
Next
29. marec 2017
Tukaj je nov nextl! Zelo bi bila vesela, če bi bili kakšni komentarji! Npr. lahko bi spremenila to, tukaj je nerazumljivo ali pa če je v redu da ni treba nič spremeniti!
Hvala ker berete! In brez skrbi če vam je trenutno nezanimivo bo kmalu postalo....
***************************************************************************
VEČNOST: POL TEMNA, POL SVETLA
1. poglavje (4. del)

Še enkrat me je močno objela in me vprašala, kakšen se mi zdi avto.
»Samo vau! Kje si ga dobila?«
»Starša sta mi ga kupila!« Seveda pomislim, saj je Ruby ena najbogatejših učenk na šoli. »Prav, kaj potem čakamo, pojdimo se vozit!« Sem rekla z največjim navdušenjem, ki sem ga lahko zbrala. Avto je bil znamke BMW, popolnoma črn z zatemnjenimi zadnjimi okni, sedeži v njem so bili kot oblaki. Notranjost je bila opremljena z vso najnovejšo tehnologijo, ki si jo lahko zamisliš. Med vožnjo me je poklicala Viki in me prosila naj jo dam na zvočnik.
»Hei Ruby, Damjan imam odlične novice!!«
Ruby je kot iz topa izstrelila: »Upam, da rečeš, da se tvoja starša ne bosta ločila in da se ne boš preselila nekje bogu za hrbtom!!«
Vikiji-na starša imata že nekaj let težave in če bi se ločila, bi Viki odšla živet k mami, ki bi se preselila v neko drugo državo.
»Ne, na žalost to ni ta novica. Ampak Evelin je sodišče odobrilo, da dobi slike umora svojih staršev!!«
Ta stavek je bil najlepše, kar sem slišala v zadnjih 2 letih.
»Kaj?! Kdaj si to zvedela in zakaj so sporočili tebi in ne meni? OMG ne hecaš se ne?!« Sem jo zasula z vprašanji.
»Haha umiri se no! Ne seveda se o taki stvari ne bi hecala in meni so sporočili prvi, ker sem vodila vse skupaj. Sabina že ve in sem ji rekla, da ti bom kar jaz povedala!« Mi je med smehom povedala.
»Stokrat hvala Viki, ne raje kar tisočkrat hvala! Kdaj bomo lahko pregledali slike?«
»Rekli so, da bodo slike poslali opoldne, torej bi morale biti okoli dveh pri tebi! OK, zdaj se mi pa mudi, ker še iz hiše nisem šla. Adijo!! Se vidimo v šoli.«
»Adijo, se vidimo!« In prekinem zvezo.
Damjan se takrat prvič oglasi: »Evelin, če hočeš, lahko pridem tudi jaz in na računalniku preverim, da niso kaj spreminjali na slikah.« Ob tej ponudbi lahko priznam, so se mi orosile oči, četudi sem izgubila vse kar sem ljubila, imam prijatelje, ki mi bodo pomagali in mi stali ob strani.
29. marec 2017
Next
29. marec 2017
Awwww hvala za posvečen Next
Next
29. marec 2017
Next
29. marec 2017
To je ful dobr. Komi cakam na Next.
29. marec 2017
Havla, hvala in še enkrat hvala za vse nexte!
Na žalost mi noče dati slik tako da vam bom dala link, ki prikazuje Viki in Ruby!!
**********************************************************************

»Hvala Damjan, to bi bilo odlično, hvala. OK torej vse pričakujem ob treh pri meni doma. Pico plačam jaz! O, ja skoraj sem pozabila Ruby?«
»Ja?« Mi odgovori ne da bi me pogledala: »Ali bomo v petek šle kam praznovati, da smo končale 2 letnik? Sabino zanima?«
»Ja seveda da gremo!! Haloo, samo ne vem še kam.«
»Itak, tudi če bi vedela, mi ne bi povedala!« Povem v smehu. Ruby parkira in reče: »Seveda, da ti ne bi! To pa je prekletstvo, če si prijatelj z mano.« Mi pomežikne ter stopi iz svojega novega avta. Seveda so vsi buliji v nas kot da smo prišli direktno iz Hollywooda. Ruby se je vsem nastavljala, kot da je Jennifer Lopez. Prav tako Damjan, jaz pa sem se jim raje v velikem loku izognila. Na parkirno mesto št. 19 sem šla počakat Viki, ki se je kmalu pripeljala z svojim oranžnim smartom. Skočila je iz avta in meni v objem: »Hvala bogu! Končno so ti dali fotografije. Kdaj moram k tebi??«
»Zmenili smo se ob treh!«
Z manjšim razočaranjem me pogleda in reče: »Danes imam francoščino tako da bom zamudila. Prišparaj mi kos pice boš? Aja in upam, da to ne bo prehudo zate, saj veš že spet isti prizor, kri, glave in vse to.«
Na to še pomislila nisem. »V redu bom, res!« Ji na hitro odgovorim in upam, da ni opazila, da imam gromozanski cmok v grlu.
Samo pokima in začne hoditi proti učilnici za kemijo. Viki je smešna punca. Lase si barva v rdečo barvo, katera ji presenetljivo paše, njene oči so modro sive, veliko višja je od mene, za 10 cm, če sem natančna, čeprav sva enako stari. Njena postava je izgleda presenetljivo enakomerna, čeprav ima noge daljše, kar ne opazi veliko ljudi. Pogledam kje je Ruby, saj imava skupaj uro zgodovine. Opazim jo pred vrati šole in pravzaprav ona čaka mene, zato hitro stečem do nje.
»Pa kje si bila! Čakala sem te, pa po navadi ti čakaš mene!« Me je začela bombandirati še preden sem bila vsaj blizu vrat.
»Oprosti no, z Viki sem se menila glede danes.« Se začnem braniti.
»No ja saj je vseeno. Od Tine sem izvedela, da je zgodlarca izginila dobesedno puf! Zato so nam za zadnji teden našli drugega, gospoda Rowa, če mene vprašaš je malo premlad za učitelja!«
»Koliko pa je star?« Vprašam.
»Naj bi bil 25 let in Tina ga je opisala tako čednega kot je učitelj lahko čeden haha!«.
Ruby zmeraj misli, da lahko osvoji čisto vsakega. Tako se nekako izmaže z dvojkami skozi leto. Saj moram reči, da je čedna. Ima svetle lase, v katere si je dala modre in roza pramene, njene oči bi lahko rekli so črne, malo višja je od mene, ima popolno polt, veliko lepšo od mene ter rada se oblači drzno in živahno. Občasno ima modne polomije, kdaj pa zgleda kot, da bi ravnokar prišla od modnega oblikovalca.
Usedeva se v najino klop, ki je v srednji vrsti, druga klop. Nekaj minut je do začetka pouka, zato te minute izkoristim, da razmišljam kaj bom videla na slikah. Se bom spomnila vsake podrobnosti njihovega umora? Kaj če so mi toliko zamolčali ker je resnica tako kruta, da je ne bi smela vedeti? Iz razmišljanja me je zbudil zvonec in Ruby, ki se je na stol usedla kot da bi bila slon in ne 55 kilogramska najstnica. V učilnico je vstopil novi učitelj, cela njegova oprava je bila črna čevlji, dizajnerske hlače, majica in usnjena jakna. Njegovi lasje so bili črni, nisem vedela če so ostali opazili, a so se pod določenim kotom zasvetili srebrno. Oči so bile popolnoma črne, še bolj črne kot od Ruby.

https://www.pinterest.com/pin/431078995555818405/
Viki
https://www.instagram.com/p/tMlRArTIF3/
Ruby

Next???
29. marec 2017
Next
29. marec 2017
Next
29. marec 2017
Mi je že zanimiv in sumljiv (učitelj)
Next
29. marec 2017
Hahahaha Ane?
29. marec 2017
Hvala za tako hitre Next-e!!!!
Zdaj bom nadaljevala na vsake 4 nexte!!
**************************************
VEČNOST: POL TEMNA, POL SVETLA
1. Poglavje (6. del)

»Vau, Tina se je lagala!«
Postrani jo pogledam Ruby vidi moj izraz in samo zavije z očmi ter mi reče. »Ta učitelj ni čeden ampak je naravnost seksi!!«
»O, bog Ruby!! A se sploh poslušaš?! Fuj, 9 let je starejši od tebe nehaj že poleg tega pa je samo za ta teden in potem puf! Ni ga več!« Sem rekla malo preveč naglas, zato sem samo molila, da ni noben slišal.
»Oh daj bodi tiho in mi pusti uživati!« Mi Ruby zašepeta nazaj.
»Pozdravljeni učenci! Moje ime je gospod Row in za zadnji teden šole bom vaš učitelj zgodovine!«
Zakaj vsi učitelji začnejo tako? To vprašanje me mori že od svojega šestega razreda.
»Vaša bivša učiteljica mi je sporočila, kje ste ostali s snovjo in mi naročila naj v 3 dneh dokončamo snov 2. svetovne vojne ostali 2 uri pa bomo gledali film o drugi svetovni vojni!« Zmotila me je beseda »bivša« kaj naj bi to pomenilo? Še preden sem se zavedala sem dvignila roko in vprašala. »Kako to mislite da je gospodična Blitz naša bivša učiteljica, saj se bo naslednje leto vrnila, kajne?« Namerno sem poudarila besedo bivša, da bi ga malo zmedla, ampak ga nisem niti malo njegove oči so postale še bolj temne kot so bile in za sekundo se mi je zdelo, da sem začutila piš vetra kmalu za tem mi je odgovoril: »Evelin, tega ne morem natančno odgovoriti. Kolikor imam informacije od ravnatelja šole, ki je tudi uporabil izraz »bivša učiteljica« naj bi gospodična Blitz izginila!«
Kako za vraga je vedel moje ime? Ruby tega ni opazila zato sem jo vprašala. »Kako je vedel moje ime?« Malo je razmišljala nato me je pogledala njene oči pa so bile enostavno ogromne »Prav imaš to je zares čudno mislim saj so mu lahko dali imena vendar ni mogel vedeti točno kdo je kdo!« Pokimam in naredim znak, ki ga uporabljava, da morava na wc da se pogovoriva.
Ruby samo hitro vstane, se prime za usta in steče iz učilnice takoj za njo pa vstanem še jaz in že hočem steči za njo, me učitelj vpraša: »Evelin! Kaj se dogaja? Zakaj je druga učenka kar pobegnila iz učilnice?«
»Mar ne veste, bolezen ima! Ima dovoljenje, da odide če ji gre na bruhanje jaz pa imam vsa pooblastila, da grem za njo tako da oprostite!« Ga odrinem ter stečem iz učilnice. Ruby me že čaka na najinem skrivnem mestu. Zakleneva vrata ter se usedeva na tla takoj začnem. »Kako je vedel moje ime? Vem da so mu lahko dali seznam vendar pa mu niso morali dati slik kajne? Poleg tega pa ko si stekla mi je rekel, citiram: Evelin! Kaj se dogaja? Zakaj je druga učenka kar pobegnila iz učilnice? Ni rekel tvojega imena!! Vedel je samo mojega, zakaj?« Ruby si je vzela nekaj dolgih sekund za razmislek nato pa mi je odgovorila. »Mogoče te pozna ali pa je poznal tvoje starše in se ga ne spomniš več?«
»Ne mislim, da bi se takih oči spominjala za vedno!«
Ruby me začudeno pogleda in vpraša: »Saj ima popolnoma dolgočasne rjave oči! Kako so lahko tako zanimive, da si jih zapomniš do konca življenja?« Prestrašeno sem jo pogledala. »Njegove oči so črne! Kako, da ne vidiš tega?!«
Ruby me samo zmedeno gleda: »Evelin je vse v redu s tabo? Njegove oči so rjave!« Malo premišljujem in se odločim, da bom raje tiho in ji ne bom povedala za srebren sijaj v njegovih laseh: »Veš kaj mogoče sem ga samo pod čudnim kotom videla.« Ruby si je vidno oddahnila »Ja najbrž res.«
»Greva nazaj v učilnico, da ne bo učitelj mislil, da kaj kujeva zaroto proti njemu haha!« Sem predlagala Ruby je pokimala, vstala ter si nadela najboljši » jaz sem zelo boga« obraz kar ga je premogla in že sva hodili proti učilnici. Ko sva vstopili naju je gospod Row pogledal kot da bi prišle iz vesolja. Ruby se je opravičila in sedla za mizo. Jaz pa sem ga prej še premerila z očmi, zagodrnjala neka vrste opravičilo in sedla. Ura je minila brez kakršnih koli nadaljnjih presenečenj. Tudi ostali dan je bil večinoma dolgočasen, razen pri kemiji, pri kateri sem bila v paru z Viki in sem ponesreči dodala peroksid namesto nečesa drugega. Viki je ta čas nekaj odšla vprašat učiteljico in ko se je vrnila je zvarek, napoj nimam pojma kako naj temu rečem začel vreti in v naslednjem trenutku je eksplodiral Viki direktno v obraz. Cel razred je prasnil v smeh vključno z učiteljico, z Viki pa sva packarijo čistili še dolgo po tem. Končno je zazvonil zvonec za konec pouka, poiskala sem Ruby, ki se je ravno v tistem trenutku mečkala z Damjanom.
29. marec 2017
Next
29. marec 2017
Še 3!
30. marec 2017
Next
30. marec 2017
Next
30. marec 2017
jej samo še 1!!
30. marec 2017
Next
30. marec 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg