Forum
u26679
u26679
Se bojite smrti? Jaz sem se je, ko sem bila še živa... zdaj, se nimam ničesar bati, saj mi nihče nič ne more... veliko ljudi se sprašuje, kdaj bojo umrli? Na to vprašanje ni odgovora... smrt pride brez da bi vprašala, če lahko ali ne. Tudi mene je prišla iskat in nisem se mogla braniti. Rada sem živela in dihala! Rada sem tekla in objela svoje najbližnje! Rada sem božala svojega psa in rada sem jedla ter pila! Zdaj ne morem početi nič od tega... sama sem, med miljoni izgubljenih duš, ki se smilijo same sebi, tako kot jaz. Noben človek me ne vidi, ali sliši! NIHČE! Kakorkoli, zgodbo, je seveda treba začeti od začetka... takole je bilo: moje življenje je bilo lepo. Ime mi je bilo Anja...
24. avgust 2010
u26679
u26679



to sem bila jaz...
24. avgust 2010
u26679
u26679
Stara sem bila 15 let...doma smo bili bogati in zmeraj sem dobila kar sem hotela. Imela sem najboljšo prijateljico Kim. Kim je bila zelo prijazna, vendar hkrati zelo samozavestna in včasih malo zmešana... nekega dne smo z družino priredili piknik, na katerega so prišle vse pomembnejše družine v mestu. Z Kim sva se zmenili, da si na tem pikniku poiščeva fanta, saj ga do takrat še nobena ni imela. Za Kim sta zanimanje pokazala dva fanta, vendar je oba zavrnila... k meni je prišel fant po imenu Domen in takoj sva se ujela. Izgledal je prijazen in ljubezniv... čez nekaj dni sva postala par. Imela sem ga zelo rada, vsaj prvi mesec. Potem sem se ga naveličala in nisem več hotela biti z njim. S tem se ni mogel sprijazniti, zato se je odločil da me ubije. Sedela sem v parku in občudovala naravo... kar naenkrat se je Domen znašel pred mano in me zvlekel v gozd. Tam je vzel največjo palico, kar jih jer našel in me udaril po glavi. Seveda je takoj zbežal, moje telo pa je negibno obležalo pod drevesom. Nekaj ur sem bila še živa, potem pa sem izdihnila... ko človek postane duh, se mu lasje potemnijo in zravnajo. Koža postane bleda in barva oči se spremeni...
24. avgust 2010
u26679
u26679



takšna izgledam zdaj...
24. avgust 2010
next
24. avgust 2010
u26679
u26679



Kim
24. avgust 2010
u26679
u26679



Domen
24. avgust 2010
u26679
u26679
NEXT?
24. avgust 2010
next
24. avgust 2010
next n.n
24. avgust 2010
u27132
u27132
next
24. avgust 2010
u20140
u20140
nextiii
24. avgust 2010
next!!
24. avgust 2010
nextii
24. avgust 2010
u27132
u27132
next ful kjul story
24. avgust 2010
next!
24. avgust 2010
u26679
u26679
Takoj po smrti sem postala duh... nisem vedela kaj počnem ob truplu dekleta, ampak imela sem občutek, da me nanjo nekaj veže. Čez nekaj dni sem zaslišala moške glasove. Približevali so se in na koncu so jo našli. Našli so mrtvo dekle. Več mož si je z rokami pokrilo oči, saj je bilo dekle na pol gnilo. Naposled so jo zavili v vrečo in jo poskušali odnesti. »kam jo nesete? Pustite jo tukaj!« sem vpila, vendar me ni nihče slišal. »uboga Anja.« je rekel eden od moških. »kako bosta Leja in John žalostna.« je rekel drugi. Leja in John? Saj to sta moja starša! Sem tisto dekle jaz? Sem mrtva? Sem se spraševala. Stekla sem za možmi in vsakega posebej močno udarila. Niti premaknili se niso! »nočem biti mrtva!« sem vpila, vnedar me ni nihče slišal. Bila sem le duh! Bila sem nekdo brez srčnega utripa, nekdo brez glasu, nekdo brez življenja! Bila sem žalostna in šlo mi je na jok, vendar jokati nisem morala. Ostali duhovi se zame niso zmenili, prav tako kot se jaz nisem za njih. Bili so tako nečloveški, da sem se jih bala. Vedela sem da sem taka kot oni, vendar tega nisem morala sprejeti...
24. avgust 2010
u26679
u26679
NEXT?
24. avgust 2010
cool next.
24. avgust 2010
u27121
u27121
next!!!!
ful cool pišeš!!
24. avgust 2010
u26679
u26679
Kmalu je prišel dan pogreba. Moji starši so jokali, vsi so bili oblečeni v črno. Vsake toliko časa sem mamo prijela za roko ona pa se ni niti zganila. »prosim mama poslušaj me!« sem jo rotila. »imela sem te srčno rada. Nikoli ne pozabi name.« sem ji zašepetala na uho in jo poljubila. Prijela se je za glavo, na mesto kamor sem jo poljubila in pogledala v nebo. Premagale so jo solze. Odšla sem še do očeta in se poslovila tudi od njega. Duhovnik je govoril in govoril, nato molil... na koncu so krsto spustili v luknjo in jo zasuli. »ne morem več.« sem si rekla in stekla stran. Lahko sem tekla skozi drevesa, skozi zidove, pa nisem nič čutila. Želela sem si da bi lahko izginila. »kje so zdaj nebesa? Kje je pekel? Vse so laži!« sem kričala na okoli. Bila sem obupana. Ne morem stoletja ostati tukaj... »pomagal ti bom.« sem zaslišala neki glas. »kdo je to?« sem spraševala. Pred sabo sem zagledala fanta mojih let. Najbolj čudno od vsega je bilo, da je bil živ! »ali... ali me vidiš?« sem vprašala začudeno. »vidim in slišim.« je nekoliko žalostno odgovoril. »kako?« sem nadaljevala. »nevem... že dve leti, vidim in slišim duhove. Strašno je. Podnevi, ponoči, kar naprej.« je odgovoril in pogledal v tla. »ali mi res lahko pomagaš?« sem ga spraševala naprej. »lahko poskusim. Nobenemu duhu še nisem pomagal... ime mi je Max.« nekaj v meni se je premaknilo, nisem vedela kaj,saj v meni ni bilo ničesar. Kakorkoli, moral mi je pomagati, saj sem hotela stran od tu. Hotela sem nekam, kjer bom končno spet srečna...
24. avgust 2010
u26679
u26679



Max
24. avgust 2010
u26679
u26679
nadaljujem?
24. avgust 2010
u26582
u26582
jaaaaaaaaaaaaa
24. avgust 2010
ia.nadaliuj..zlo col...
24. avgust 2010
next next next
24. avgust 2010
next
24. avgust 2010
nextt NEXT nextt
24. avgust 2010
u27132
u27132
next next
24. avgust 2010
u25089
u25089
nexti!!!
24. avgust 2010
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg