Forum
Živjo, pisala bom o najstnici Katji (ja vem moje ime je sam to ni resnična zgodba). Pač opisovala vam bom Katjino življenje njene napake in njene misli. Pisala sem že eno zgobo, katere naslov je nova na šoli ^^ in moram priznati, da ste jo usi pridno brali in me lepo podpirali. Upam, da vam bo ta zgodba tudi ušeč.

Naj napišem zgodbo?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

18. september 2012
piši mala:*
18. september 2012
Ello, sem Katja in počasi vam bom pripovedovala zgodbo o mojem bednem življenju. No ja, kar bi mogli vedet o meni je, da sem depresivna že približno tri leta. Ja, tudi režem se in zanalašč poškodujem samo sebe, ampak to delam zato da se ne počutim tako prazno in da nekako zamenjam psihično bolečino za fizično. Vem veliko ljudi tega ne razume ... zato mi pravijo da sem čudakinja in me zmerjajo, učasih me celo čisto izključijo iz družbe. Zaradi depresije sem izgubila že PREVEČ prijateljev in mi je zelo žal. No pa pustimo mojo preteklost in pojdimo na sedanjost. S starši in bratom živimo v hiši v majhnem mestecu. In to leto sem dokončala 9. razred in sem se vpisala v srednjo šolo v Celje. Počitnice so se šele začele in že imam splanirano veliko dogodivščin.

Zjutraj oz. popoldne se zbudim in pohitim v kuhinjo, ki je že polna vonja po kosilu. Mami uprašam: “Eiii, kdaj bo kosilo?” odgovori mi: “Čez pol ure, ljubica.” Zadovoljna iz hladilnika uzamem vodo in pohitim nazaj v sobo. Prižgem si mojega preljubega macbooka in si tačas v kopalnici umijem zobe. Ko pridem nazaj v sobo takoj skočim za računalnik in se vpišem na facebook. Gledam objave drugih in si mislim samo: “Bah kera prasica, kva jamraš sej maš fanta. Oh, dej nehi že objavlat te bedne muske. HAHAHAAHAHHAHAHAHH, ta je dobra fora. Oh, spet sami zateženi ljudje to mi nič ne pomaga.” Hitro kliknem mojo najboljšo prijateljico Špelo in se začneva pogovarjati:

Jaz: Žiujooo maaala!:*
Špela: Ohhh, katika kje si ti men?
Jaz: Baaa doma lejo, a maš ti jutr kej časa?:$
Špela: Ja ej, zakaj?
Jaz: Lohka bi pršla u Lj:3
Špela: Oooooo, ja ja pridi:$
Jaz: Okej ob 10 grem na vlak, tak da bom približno ob 11 u lj. A me boš čakala na postaji?
Špela: Ja okej
Jaz: OOOOOOO KOMIČAKAM!!!:$
Špela: Jassss tuuuud<333

In tako se je počasi nadaljeval najin pogovor. Vem čudno je, da imam najboljšo prijateljico, ki živi tako daleč stran od mene, ampak kaj naj če me ona najbolj razume. Seveda mam tudi u Hrastniku 3 najboljše prijateljice in enega najboljšega prijatelja. Sredi “resnega” pogovora s Špelo me zmoti mami in mi reče, da je kosilo gotovo. Hitro se preoblečem in pohitim v jedilnico. Bah za kosilo so bili spet špageti. Nemaram špagetov, prauzaprau nemaram sploh jesti. Vedno se počutim debelo in sovražim to. Vsi mi pravijo, da sem suha in da premalo jem, a se sploh ne počutim tako. Nisem suha in PREVEČ jem. Ah pa pustimo to. Pojedla sem svojo malo porcijo in pohitela nazaj v sobo. Tam sem takoj uzela mobitel v roke in poklicala Anno, Nejo in Žigata. Dogovorili smo se, da gremo ven.

No ja Anna je moja najboljša prijateljica že od samega začetka. Vedno mi je stala obstrani in jo imam preveč rada. Zelo sva si podobni in ob enem seveda tudi zelo različni. Kar pa je bilo čudno je to, da sva si dopomnjevali stavke. Neja je moja druga najboljša prijateljica, ki me najbolj razume glede fantov in ljubezenskih težav. In ja tudi obe sva malo obsedeni z Justinom Bieberjem, ki je preprosto najlepši (ja, tudi njegovo glasbo poslušam ni me sram priznati). In potem je navrsti še Žiga. Z Žigatom nisva tako dolgo najboljša prjatelja, čeprav se poznava že umm 9 let (bil je moj sosošolec). Šele sedaj, ob koncu leta sva se začela družiti in moram priznati, da mi je zelo prirasel k srcu. No opisala vam bom sedaj še mojo tretjo najboljšo prijateljico Tajdo, ki je preprosto najlepša in bila je moja sošolka. Vsi tipi se lepijo na njo in seveda to ni nič slabega, saj je popolna. Z njo največkrat delava sranja in popivava v družbi njenih bratrancev in mojih prijateljev.
18. september 2012
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxtttttt
18. september 2012
nadaljuj< 3
18. september 2012
neeeext
18. september 2012
neext!!!!
18. september 2012
Ob 4 smo bili zmenjeni pred našim stalnim zbirališčem, pred cerkvijo. Ja, cerkvijo. Usi smo bili približno enako oddaljeni od cerkve in smo se zato vedno tam tudi dobili. Danes sem začudo bila prva tam. Usedla sem se na stopnice in si v ušesa dala še drugo slušalko in pesem naprej poslušala. Čisto sem padla v pesem, sploh nisem vedela kaj se dogaja okoli mene. Za mano je prišla Anna in me toliko ustrašila, da sem imela mini heart attack. Usedla se je zraven mene in me uprašala kam bomo šli potem, ko se usi zberemo. Rekla sem ji, da nevem in še v tistem trenutku se je iz za vogala prikazal Žiga. In po 5 minutah se je končno prikazala še Neja, ampak ji je oproščeno, saj živi malo izven Hrastnika in ima daljšo pot. Hitro smo skočili pokonci in se odpravili po Hrastniku. Z Anno sva si v trgovini kupilli najino jed in to je seveda pombear in rumkokos. Dan je minil dokaj hitro, dokler se mi ni srce skoraj ustavilo, ko sem videla Jana. Bah, bil je tako prelep. Njegove rjave oči in svetlorjavi lasje so se svetlikali v sončni svetlobi. Zame je bil najlepši, use bi dala da bi bila z njim, a kaj naj ko on ni za resno zvezo. ”Zakaj nisem dovolj lepa za njega? Bah, kaj sploh sprašujem, poglej me kakšna sm. Za nikamor, BAAAAH!” sem končno spregovorila. Prijatelji so me čudno pogledali, potem pa se je oglasil Žiga: “Ah, dej Katja sploh se ne podcenjuj. Prou lepa si!” Potiho sem si rekla: “Sploh ne.” Anna me je pobožala po hrbtu, potem pa sem žalostno rekla, da moram domov. Drugače mi sploh še nebi bilo treba iti domov, a hotela sem biti sama. Objela sem prijatelje in pohitela proti domu. Ko sem bila že na pol poti, me je poklicala Tajda.

Tajda: Heeej! A maš zdle čs?
Jaz: Ja, zakaj?
Tajda: Deej prid gor k nam, je treba že po dougem času mal nazdravit.
Jaz: Okej no, pridem za 5 min.
Tajda: Suuuupr, se vidmo. Čaaaau!
Jaz: Byee!

Obrnila sem se in odkorakala v hrib. Vedno smo se dobili pri taki majhni hišici in tam sem se vedno počutila najboljše. Zraven mene so bili usi moji zelo dobri prijatelji in pa seveda tudi Jan. Oh, spet on. Že tako me je lani dosti jebal u glavo in mi govoril, da neki čuti do mene, ko sploh ni. Ampak to je bilo in sedaj sva lepo prijatelja. Po eni strani je to supr, po drugi pa tudi ne. Od 7 pa tja do 11 smo pili, potem pa me ja mami zaskrbljeno poklicala in povedala sem ji, kje sem. Rekla mi je, da bo čez 5 min prišla po mene in jaz sem se seveda strinjala z njo. Poslovila sem se od vseh in čakala na mami. Doma sem se hitro ulegla v posteljo in spet v joku zaspala.

Naslednji dan sem se zjutraj hitro umila in oblekla, ter mami prosila, da me odpelje na železniško. Z strahom sem stopila na vlak a potem sem se mirno odpeljala do Ljubljane, kjer me je že čakala Špela. Ko sem stopila iz vlaka, sem ji skočila v objem. “Že doug se nismo vidle. Pogrešala sm tee!” sem ji rekla. Odgovorila je: “Jas tud tebe, baaah kam greva?” Skomignila sem z rameni in odpravili sva se proti prešercu. Tam naju je čakal Špelin fant Nejc ( ki je tudi eden mojih prijateljev). Jaz sem ga objela, s Špelo pa sta se poljubčkala, potem pa sem končno zbrala pogum in ga uprašala: “Ei Nejc, kje pa maš Alena?” Ohja, Alen je bil moja bivša ljubezen. Nekaj najlepšega, kar se mi je naredilo a obenem tudi nekaj najslabšega. Nejc mi je povedal, da mu je Alen obljubil, da pride čez pol ure. Zato smo se usedli pred kip Prešerna in se pogovarjali. Čas je mineval počasi, sekunde so se vlekle kot minute. In bolj smo se bližali času, ko bi Alen moral priti, bolj mi je bilo srce. Prvič ga bom videla, kaj če bom spet kaj začutila do njega. Stresla sem glavo in si rekla da nesmem misliti na to. In še v istem trenutnku je Nejcu zazvonil mobitel. Klical ga je Alen in mu je sporočil, da je že na poti. A bila je ena majhna zanka, Alen je vedel da pride Špela, ni pa vedel da bom tu tudi jaz. Globoko sem udihnila in pogledala Nejca. Nasmehnil se mi je in rekel, da bo Alen zagotovo presenečen, a vesel. In v daljavi smo že zagledali obrise Alena. Njegovi blond lasje in zelo dober stil, sta dokaj izstopala. Ko je prišel bliže so se že videle njegove prekrasne modre oči. Še enkrat sem globoko uzdihnila in Nejc ga je pozdravil: “Ooooo stari. Ej lej Špelo že poznaš tole pa je ...” Alenu so se zasvetile oči in tiho ter počasi je rekel: “Katja.” Nejc je pokimal. Podala sem mu roko, a takoj ko mi je segel v roko sem ga potegnila k sebi in ga objela. Presenečeno me je še malo bolj stisnil k sebi. Narisal mi je ogromen nasmešek na usta, a po tem objemu je bilo use awkward in tiho. Pogledala sem Špelo in se ji do ušes nasmehnila. Vedela je, da spet nekaj čutim.
19. september 2012
next
20. september 2012
neeextt
20. september 2012
neext!!!
21. september 2012
Hodili smo po Ljubljani, oni so se pogovarjali, a jaz sem le tiho opazlovala Alena in njegove prečudovite poteze obraza. Zasanjano sem hodila za prečudovitim parčkom in prelepim blondincem. Kar naenkrat sem slišala, kako me je en klical po imenu. Pomežirknila sem z očmi in ugotovila, da me Špela zbuja iz moje zasanjanosti. Rekla mi je: “Katja kaj je stabo? Zakaj si tko zasanjana?” Stresla sem z glavo in ji odgovorila: “Ammm, sooori. Razmišlala sm neki.” Skomignila je z rameni in začeli sva se smejati. Vprašala sem fanta, če se gremo lahko kam usedit. Peljala sta naju v park in tam smo se usedli na klopco. Izmučena sem se naslonila na Alena. Roko je dal okoli mojih ram in me stisnil k sebi. V trebuhu sem takoj začutila metuljčke in sem se široko nasmehnila. Glavo sem še bolj zakopala v njegove prsi in za trenutek zatisnila oči. Spet sem nekaj čutila do njega, bilo mi je jasno, da je on moja prava ljubezen. Odprla sem oči in dvignila glavo. Pogledala sem ga v njegove prelepe modre oči in se mu sladko nasmehnila. Pobožal me je po rami, pogledala sem v desno in videla kako naju gledata Špela in Nejc, ter se ob tem sladko smehljata. Alena sem rahlo dregnila v rebra in mu nakazala, da naj pogleda v desno. Zatem sva se pogledala in oba bruhnila v smeh. Nejc nama je rekel, da je žejen in da gre v trgovino iskati nekaj za pit. Špela se je takoj javila, da gre zraven, zato sva z Alenom ostala sama in začela pogovor.

Alen: Aveš kok si ti lepša u živo kokr na slikah?
Jaz: Aja? haha a pol sm na slikah grda?
Alen: Ne ne ne ne ne, sam pač tko ...
Jaz: Ja, ja.

Začela sem ga žgečkati in njegov smeh je bil tako prisrčen. Prijel me je za roko, da sem ga nehala žgečkati, potem pa me je potegnil na svoja kolena in mi rekel, da me ne bo spustil, dokler ne bom pridna. Uživala sva v smehu in ta moment bi najraje ustavila čas in zavedno bila takole z njim. A najin čas je minil prehitro, saj sta za nama že stala Špela in Nejc, presrečna, da vidita kako dobro se z Alenom razumeva. Dan se je že bližal noči in morala sem ujeti moj vlak, zato smo pohiteli proti železniški postaji. Na sredi poti sem se udala, saj nisem mogla več teči. Alen me je uzdignil v naročje in smo že hiteli naprej. Ko smo prišli do železniške sem imela samo še nekaj minut, da sem se poslovila od mojih mucekov. Najprej sem objela Nejca in mu rekla, da naj me klikne na fejsu. Za tem je sledila Špela, zadnjega pa sem objela Alena in preden sem stekla na vlak sem ga hitro poljubla na lica. Še enkrat sem jim pomahala, potem pa sem izginila v notranjost vlaka.
22. september 2012
neext!!!!
22. september 2012
u63473
u63473
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext)
22. september 2012
neeeeeeeeextttttttt
22. september 2012
u30718
u30718
heii! plis berete mojo 1. zgodbo, ki jo pišema z prijateljico: http://www.igre123.com/forum/tema/love-for-friendship-!/42232/1 tnx, če bote brali!+ sorry ker oglašujem!

nextiiiii!
22. september 2012
Počasi sem hodila iz vagona v vagon in končno našla čisto prazen vagon in se tam usedla. Razmišljala sem o tem, kako dobro je potekal ta dan. Začela sem se spominjati kako me je Alen položil na kolena in kako sem se stisnila k njemu. Brr, stresla sem z glavo in v trebuhu sem čutila celo kolonijo metuljčkov. Vožnja je minila zelo hitro, za sekundo sem zaprla oči in si predstavljala Alena in že smo bili v Hrastniku. Takoj sem skočila ven iz vlaka in poklicala mami, da me pride iskati na železniško. Povedala sem ji, da sem videla Špelo, Alena in Nejca. Veselo mi je odgovorila: “Lepo, da si uživala.” Doma, sem najprej pohitela v kuhinjo in si naredila večerjo, potem pa sem stekla v sobo in se prijavila na fejsa. Odprla sem Alenovo okence za klepet in čakala, kdaj se bo prižgala zelena lučka pri njegovem imenu. Sendvič sem si potiskala v usta in ga hitro žvečila, potem pa se je končno prižgala zelena lučka, kar je pomenilo, da se je Alen vpisal na facebook. Malo sem počakala, potem pa sem ga kliknila.

Jaz: Heeeeei :3
Alen: ooo Katka, lih sem te hotu kliknt < 3
Jaz: ja pa iiii < 3
Alen: No ja neki ti morm povedat...
Jaz: Kaj, kaj? : o
Alen: Am, dons sm se meu ful supr in
Jaz: tud js ja : D
Alen: no pač, am ... ušeč si mi : P
Jaz: no dej ne zejbavi me
Alen: pa sej te ne : o
Jaz: bebebebe!
Alen: resno takoj k sm te vidu sm neki spet začutu do tebe : D
Jaz: ammm, sej js tud do tebe spet neki čutm Alen ...
Alen: Aja? uff:$ Aveš kaj js mislem, da bi blo dobr da bi se to pol naslednič u živo pogovorila : P
Jaz: ja, tud men se to pametn zdi jst lohka pridem u lj nasledni vikend, če maš čs?
Alen: jaja, prid h meeeeni:***
Jaz: Okeeeej pridem :**

Ta pogovor sva nadaljevala dolgo v noč. Zjutraj sem se zbudila ob računalniku na moji nočni omarici. Spomnila sem se, da sem šla na wc in potem sem verjetno zaspala. Pogledala sem sporočila in videla kako me je Alen poskušal zbuditi, a mu ni uspelo. Ko je obupal je pa končno napisal: “Lahkonoč, pikica :**” Ob pogledu na to sporočilo mi je srce začelo biti hitreje. Napisala sem mu sms, da ga imam rada in se šla umiti, ter preobleči v kopalnico. Lase sem si spela v figo ter se oblekla v široko in udobno trenirko. Pohitela sem v sobo in se vrgla na posteljo. Pogledala sem na telefon in ugotovila, da imam nov sms od Alena. Srce mi je začelo razbijati, počasi sem napisala mojo kodo in odklenila telefon. Pogledala sem vsebino smsa: “Tud jas te mam rad muca!! < 3” Na obrazu se mi je narisal širok nasmeh in glavo sem zakopala v vzglavnik. Poklicala sem Nejo in ji razložila vse detajle od včeraj. Rekla mi je kako sem lahko srečna, da se mi je končno uresničila ljubezen. Potem pa je prišlo tisto nepričakovano vprašanje, ki me je spravilo v slabo voljo: “Kaj pa boš naredila z Janom?” Zagodla sm in ji rekla, da moram še premisliti. Ko sva prekinili klic sem se ulegla na hrbet in začela razmišljati. Kaj naj naredim glede Jana? Ga imam še vedno rada? Ali resno ljubim Alena? BAH, glavo sem imela polno misli in nepojasnjenih občutkov. Zatisnila sem oči in zavibriral mi je telefon.
From Anna: Živjo, a greva dons kej vn?:*
Zamislila sem se in ugotovila, da bi bilo dobro, da bi malo uživala. Hitro sem prijela telefon in začela tipkati.
To Anna: Ja, lohka greva. A se dobiva pr cerkvi ob pol4?:*
From Anna: Seveda, draga! Se vidvaaa:*
Zaklenila sem mobilca in v trebuhu mi je močno zakrulilo. Skočila sem iz postelje in pohitela v kuhinjo se pozanimati kdaj bo kosilo.
23. september 2012
neeeexttttt
23. september 2012
nexti:3
23. september 2012
piši (:
26. september 2012
Po kosilu sem se hitro oblekla in pohitela proti cerkvi. Sedela sem na stopnicah in čakala Anno. Po 3. min se je iz za vogala pokazala Anna in me tesno objela. Povedala sem ji use glede Alena in rekla mi je: “Ja pa iiiiiii! Pomoje boš z Alenom prebolela Jana, sam pozabla ga pa neboš nikoli.” Zamislila sem se in ugotovila, da ima prav. Ljubim Alena in bi use naredila zanjga. A Jana in najine momente nebom pozabila nikoli. Odkorakali sva proti parku, tam sva se usedli na klopco in se seveda čisto poslikali. Tako odštekanih slik nisva naredili še nikoli in ko sva jih gledali sva se smejali same sebi. Najini pogovori pa so bili zanimivi in predvsem tako nesmiselni, da so bili smešni. A nekaj mi ni šlo iz glave, ves čas sem mislila na Alena. Skoncentrirana sem bila samo na 3 stvari; Alena, Alena in ALENA. Glavo sem naslonila na Anino ramo in globoko udihnila. Uprašala me je zakaj sem spet tako zamišljena. Povedala sem ji, da pogrešam Alena. Začela je piskati in vriskati kako lepo je, ko sem srečno zaljubljena. A kmalu ni bilo več use tako srečno. Ko sem prišla domov sem se seveda vpisala na fb in počakala, da me klikne Alen. Po pol ure me je končno kliknil in napisal kako me pogreša. Malo sem bila jezna, ker me ni kliknil že prej. Potem pa sva se nekaj časa pogovarjala in me je končno omehčal. Napisal mi je:

Alen: A veš kaj pomeni te amo? : D
Jaz: mhm, ljubim te :$
Alen: Js tud tebe:*
Jaz: hahahahhaa, to sm te js učasih zmeri nahecala : P
Alen: vem haha < 33
Jaz: < 333333333333

Taki pogovori so se spet vlekli dolgo v noč. Pogovarjala sva se tudi po kamarci in si pošiljala poljubčke. Vsakič ko se je kaj zmotil me je spravil v smeh in po trebuščku so mi plapotali metuljčki. Resnično sem ga imela rada. Po eno urnem poslavljanju sva končno zaspala. Do zjutraj sem spala kot pribita in imela najlepše sanje.

[ Oprostite, ker je tok kratko, sam nimam idej : O ]
04. oktober 2012
neeeeeeext
05. oktober 2012
u63473
u63473
neext
06. oktober 2012
next
07. oktober 2012
next:3
11. oktober 2012
Pogledala sem na uro: 11:11. Poskočila sem iz postelje, pogledala skozi okno zatisnila oči in si zaželala, da pride Alen v Hrastnik. Kajti ta čas naj bi se ti uresničile želje. Potem pa sem se počasi vlekla do stranišča. Pogledala sem se v ogledalo in se ustrašila. Bila sem čisto razmazana in imela sem čisto skruštrane lase. Odprla sem vodo, si umila obraz in zobe, potem pa sem se še počesala. Po zajtrku sem šla v sobo in ugotovila, da imam na telefonu 1 novo sporočilo. Vesela sem pogledala in ugotovila, da mi je pisal Alen: “Ljubica, pogrešam te. Kdaaaj se bova spet vidla no?:c <3333” Srce mi je poskočilo in takoj sem odpisala: “Muceeek, a bi lahko ti pršu dans v Hrastnik?? I miss you so much:***” Po enournem dogovarjanju se je končno odločil, da pride. Bila sem čisto iz sebe, saj je moja želja delovala. A z Alenom sva imela takšen dogovor, da moram biti takšna kot sem vsaki dan. Sepravi brez ličil, z čopkom in v kratkih hlačah in neki široki majici. Ker sem tako ne sigurna v sebe me je bilo strah, da ko me bo videl, da nebo hotel biti več z mano. Da mu nebom več ušeč, ker naravno nisem dosti lepa. Pogledala sem se v ogledalo in se počutila ogabno. Zaklenila sem se v sobo in si po zapesju naredila rahlo črto z želetko. Ni bila uredu, zato sem naredila še eno, ki je bila globlja in to se je nadaljevalo, dokler mi ni začela kri liti. Potem sem si to seveda pokrila z obliži in čez postisnila ogromno zapestnic. Obrisala sem si solze in se počasi odpravila proti železniški postaji. Bilo je noro vroče in sem mislila, da se bom spekla na soncu. Na postaji sem v senci čakala na Alena a še v senci mi je bilo vroče in se mi je vrtelo. Počasi sem srkala mrzlo vodo in se stem hladila. Končno je prišel moj dragi in takoj sem mu stekla v objem. Počutila sem se kot da sem v filmu. Objel me je in me zažvalil. Prepustila sem se mu. Njegovi poljubi so najboljši, še nikoli se nisem počutila tako srečno. Ko sva šla k meni domov, sem srečala ves možen folk in vsi so me spraševali, kdo je moj fant. Z roko v roki sva preprosto nadaljevala pot. Pri meni doma, sem ga prvo predstavila mami in očetu, potem pa sva šla v sobo. On se je ulegel na posteljo, jaz pa sem se upisala na facebook. Vidila sem objavo od ene punce, ki sva jo prej srečala. Napisala je: “Kak majo lhka ene punce tako srečo? Najdejo si takšne tipe k si jih sploh ne zaslužjo. Ona je grda, tip pa prečudovit. JST PA SAMSKA!?!?!” Zamislila sem se in sem ugotovila, da je to status o meni. VEDELA SEM DA SEM GRDA! Pritekle so mi solze, zaprla sem računalnik in zakopala obraz v roke. Alen je ustal iz postelje in uprašal kaj je narobe. Nisem mu odgovorila in zato je pogledal na računalnik. V oči mu je takoj padel status tiste punce. Uprašal je: “A je to za tebe status napisala?” Pokimala sem in se borila za sapo, saj sem tako histerično jokala. Vzel me je v naročje in me nesel na postlejo. Ulegel se je zraven mene in me od zadaj objel. Na uho mi je šepetal kako čudovita sem in da naj se nesekiram. Ko so solze nehale liti, sem se usedla na rob postleje. Pobral se je tudi on in se postavil pred mene. Prijel me je za obraz in me strastno poljubil. Rekel je: “Hotu sm te vidt tako, ker s mi zdi da si taka najlepša. In meu sm prou. Ne sekiri se, kaj ti druge govorijo, zame boš vedn ti najlepša.” Nasmehnila sem se in pokimala. Usedel se je na posteljo in me posedil na njegove kolene. Poljubljal me je po vratu, dokler se nisem obrnila proti njemu in ga poljubila na usta. Zašepetala sem mu: “Najboljši si!” In se stisnila k njemu. Podrla sem ga na posteljo, tako da je ležal in se ulegla na njega. Zažvalila sva se. Use je potekalo perfektno, dokler ni opazil oz. občutil mojih obližov na roki. Ustal je in me položil zraven sebe. Pogledal je v tla, potem pa mi iz roke odmaknil zapestnice. Skoraj me je kap, začela sem se dreti, da naj jih ne odmika a to ga ni ustavilo. Seveda je vedel, zakaj so tam. Pogledal je v tla in potiho uprašal samo: “Zakaj?” Spet so se mi usule solze in rekla sem mu, da se ga ne tiče. Znorel je: “Kaj se me ne tiče!?!? Moja si ... ne si to delat, nebi prežveu če te nebi blo več. Nemorm si sploh predstavlat, da te neb blo več ... oblub mi da se neboš več!!” Zakojala sem: “NEMORM!!!” Obrnil se je in glavo položil ob steno. Gledal je v steno in usule so se mu solze. Sesedel se je na tla. Bila sem čisto iz sebe. Joka se ... zaradi mene. Stekla sem k njemu in ga tesno objela. Rekla sem mu: “Nebom se več ... samo zate.” Začel me je poljubljati in mi šepetati, da me nesme izgubiti, da mu pomenim use. Objeta sva sedela v kotu, ko me je uprašal: “A bi bla zavedn moja?” Rekla sem mu: “Sej sem že.” Potem pa je končno rekel: “A bi bla zmano, moja punca?” Pokimala sem in se nasmejala. Usedla sem se na njega in ga poljubljala.
28. oktober 2012
forever alone it is.

p.s: nextej: D
28. oktober 2012
next
30. oktober 2012
neeext
30. oktober 2012
u60822
u60822
neext
02. november 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg