Forum
u123472
u123472
De Longpre Park, Hollywood - zima 2013



Z Zoe sva se sprehajali v tišini, ki jo je vsake toliko časa prekinilo njeno smrkanje. Rada bi jo potolažila, toda kako? Vrnil se prav gotovo ne bo. "Ves čas sem vedela, da to ni res. Da mi laže. Pa sem mu verjela." Zaihtela je še močneje. "Amy, kaj naj naredim? Kaj?" Obliznila sem si suhe ustnice. "Nimam pojma. Toda zebe me. In mislim, da bi morala biti malo sama." Pogledala me je z solznimi očmi: "Prav imaš. Kar pojdi naprej, pridem za tabo." Vsedla se je na klopco in se zastrmela predse, jaz pa sem se počasi odpravila naprej. Tako sem hodila že zagotovo kakšnih 10 minut, ko je bližnja luč zatrepetala in ugasnila. Nisem se zmenila zanjo, a ko sta ugasnili še dve, sem malo zatrepetala. Kar naenkrat sem začutila nekoga, kako stoji za mano. Sunkovito sem se obrnila, a tam ni bilo nikogar. V parku je vladala čista tišina. Zdaj me je postalo res strah, in hitro sem stekla naravnost naprej, toda zdrsnilo mi je na ledu in telebnila sem po tleh. Naslednja stvar, ki se jo spomnem, sta bili dve rdeče žareči očesi. In potem ničesar več.
29. avgust 2013
Nextt!!!!!!!!!!
29. avgust 2013
u123472
u123472
Podzemlje, Hollywood - zima 2013
Zbudila sem se v temni sobi.Glava me je malo bolela, drugače pa je bilo v redu. Ravno sem hotela vstati iz postelje, ko je nekdo tiho rekel: "Amy." Ta glas sem poznala! To je bil glas moje mame, ki je umrla, ko sem imela 5 let! "Torej si se zbudila, ljubica. Naj prižgem luč." Čez nekaj sekund je luč zasvetila, in ugotovila sem, da sem v majhni sobici z posteljo in umivalnikom. Na edinem stolu v sobi je sedela ženska z oranžimi lasmi in rdečimi očmi in se mi smehljala.



V hipu sem jo prepoznala. "Mami!" Objela sem jo. "Oh, kako sem vesela da te zopet vidim! Očka je rekel, da si umrla."
Zmajala je z glavo. "Nisem, ne. Dolga zgodba je. Sedi na posteljo." Globoko je vdihnila in začela: "Ko sem se spoznala z tvojim očetom, sem bila navaden človek. Toda kmalu po tistem, ko si dopolnila 5 leto, so me vampirji izbrali za svojo in me ugriznili. Tako nisem več mogla ostati z vama. Oče je vedel, kaj se mi je zgodilo, vendar ti zaradi tvoje varnosti ni nič povedal. Jaz bi morala postati vampirka, toda.. Toda nisem marala postati vampirka. Zato nisem odvisna od človeške krvi in nimam čekanov. Navaden vampir je sicer odvisen od krvi, izjemno dolgo živi, ne prenaša ravno dobro svetlobe, ima izjemen voh in sluh in lahko vidi tvoje misli in lahko podtane neviden, toda jaz sem drugačna. Ne rabim krvi, svetloba mi ne škodi, in živim enako dolgo kot vampirji. Nimam super sluha ali vida, ne morem postati nevidna in ne vidim misli drugih, toda imam nekakšne druge moči, ki ti jih bom kasneje pokazala. Živela sem pri vampirjih, kot normalen vampir. Imenujem se rampir, in takšnih, ki premorejo dovolj moči, da se uprejo postati vampir, je zelo malo. Takoj ko sem slišala, da so izbrali tebe..." Kar onemela sem zaradi fantastične mamine zgodbe. "In? Kaj potem?" Pogledala me je. "Zapustila sem vampirje in se te odpravila rešit."
Vznemirjeno sem korakala po sobi. Mama me je zapustila že pred uro, a sem vseeno še vedo živčno korakala in razmišljala. Mama mi je naročila, da moram ostati tu, skrita, in da ne smem kontaktirati z očetom ali Zoe. Povedala mi je, da če so me izbrali za vampirko, mi bodo sledili do mojega naslednjega rojstnega dneva kot obsedeni. Šele nato bom varna. Torej se moram 8 mesecev skrivati? Sicer je mama rekla, da lahko naredi, da bom podnevi jaz - normalna:



ponoči pa bolj kot ne podobna rampirju, toda moram biti zelo previdna:


"Če te izsledijo, boš mogoče postala vampirka. Kar pa ni ravno super živlenje." Ta stavek se mi je zasidral v misli.
29. avgust 2013
next
29. avgust 2013
next!
supr zgodbA!
31. avgust 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg