Forum
POZOR.!!!! Beri samo, če ti je zgodbica ušeč..ne delaj se.. LOVE YOU, GUYS..! <3.
ni pravil :*
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
✞ VAMPIRES: TEKLA BO KRI ✞






Kmalu bo nov jutri.
Črna kri bo znova zavladala svetu.
Za večno.
-Sir Marih Mercurs



Zagrizla sem v jabolko. V eni roki sem držala ta najnovejšo knjigo od Mercursa. Naslov je bil: » Konec nikoli ne traja za večno«. Prišla sem že do drugega poglavja. Najbolj napeta knjiga kar jih je. Brala sem jo že med poukom, med kosilom, med potjo domov in zdaj doma, leže na svoji postelji. Na vprašanje, zakaj sem komaj pri drugem poglavju, če pa jo berem že cel dan, ti sploh ne bom odgovorila. Sem polž v branju. Berem počasi in eno poved preberem stokrat, na koncu potem vse razumem. Pa še poglavja se reees vlečejo. Cel rekord je pravzaprav, da sem prišla do drugega poglavja. Seveda govori o vampirjih. Že od nekdaj sem oboževalka vampirjev.
»Autmun! Si že spakirala??!« se je zadrla mami.
Moj pogled je odneslo do praznega, odprtega kovčka na tleh. Mami je vdrla v mojo sobo brez trkanja. »Zakaj je tvoj kovček prazen!?« se je razburila.
»Če pa potrebujem le to knjigo, ki jo držim v rokah!« pred maminimi zelenimi očmi sem pomahala s knjigo 'Konec nikoli ne traja za večno'.
»V kaj pa se misliš obleči, mlada dama?« je rekla mami.
»V to, kar imam na sebi.«
»Aja? Za cel mesec ali mogoče še dlje, boš oblečena v tole?« je vprašala mami in pokazala na moj spodnji del trenirke v sivi barvi in rožnato majčko s kratkimi rokavi.
Zavzdihnila sem in iz omare zmetala nekaj oblačil, ter jih potisnila v kovček.
»Si zadovoljna?« sem zasikala.
»Pa odloži že svojo knjigo in pojdi spravit svojo frizuro v red. Bo babi mislila, da ti nič ne pomeni, če se ne zrihtaš zanjo.« je še rekla mama, preden je izginila iz sobe.
Komaj sem zadržala smeh. Pogledala sem se v ogledalo. Pustila sem si razpuščene lase. Imela sem srednje dolge, svetlo rjave lase in nekoliko valovite. Nič posebnega. Okrasila sem jih z nekaj lasnicami. Verjeto se je mami pritoževala, ker si danes še nisem počesala las. In si jih tudi nisem mislila. Da bi zakrila neurejene lase, sem si jih spela v visok konjski rep in si pustila, da mi en, kodrast pramen prosto pada in kuka iz čopa. Obraz sem si umila s toplo vodo in si na ustnice nanesla malo rožnatega bleščila-samo zato, da bi bila videti urejena, seveda.
Le nekaj minut pred mojim odhodom k babici, sem odvlekla svoj kovček v spodnje nadstropje.
»Adijo, mami.«sem rekla.
Mami je ravno lupila krompir. »Čav, miška, fajn se mej pri babici. In pridna bodi!! Saj veš, da je babi že kar stara. Pa ne pozabi se lepo obleči in urediti vsak dan. Pa ponavljaj snov za šolo. Pa ne drži se le te trapaste knjige. Na podeželje greš! Spoznaj nove prijatelje in se pogovarjaj z babi. Saj veš, da babi potrebuje pogovor. In dobro družbo, kot si ti.« je rekla mami in me poljubila na lice.
»Okej.« sem rekla, se še zadnjič poslovila in odšla.

SE NADALJUJE...
23. februar 2014
se opravičujem zaradi kratkega nexta.. <3
23. februar 2014
u165392
u165392
Neext! Naj naj zgodbica! :3
23. februar 2014
Neeeeeeeeeeeeeext
23. februar 2014
u165651
u165651
next
23. februar 2014
u149893
u149893
nexttttttttt
23. februar 2014
u164688
u164688
next
23. februar 2014
next
23. februar 2014
Hvala vsem bralkam okej, dons popoldne nextam. ♡
24. februar 2014
u166013
u166013
OMG CARSKO!!!!! NAXT
24. februar 2014
Zdej pa nextam sam za moje najdražje bralke in bralce <3.

Moja babi živi daaaaaaaleč stran od mojega doma. Mislim, da živi v Romuniji ali tam nekje, saj je vseeno. Na letališču sem drago plačala karto z maminim denarjem. Ko sem bila na poti proti letalu, mi je nenadoma zapiskal telefon. Pogledala sem sporočilo in se nasmehnila. Bil je moj brat Adrian. Napisal mi je:
"Helouu, mala!
Kak? Fajn se mej u Romuniji..Pazi, da te ne pojejo babine 'zverine'. Pa pazi tudi, da te ne ubije babica s tistimi...hudo zelenimi očmi whatever, uživi.
HUG
Tvoj brat A.

P.S.: Ld te mam. <3"

Zelo rada sem imela Adriana in res sva navezana drug na drugega. Vedel je, da se zares bojim babičinih 'ubijalskih' zelenih oči. In včasih me tako pogleda, da me kar zmrazi...Pa tudi zelooo čudne pravljice mi pripoveduje. Pravi, da je vse resnčino. Sem velika oboževalka sira Mariha Mercursa ampak vseeno ne verjamem v vampirje. Babi mi velikokrat govori o vampirjih. In kljub temu, da se jih ne bojim, me postane strah in ko ona govori, me oblije kurja polt. Pripoveduje mi o slabih vampirjih. Pravijo jim 'Črna kri'. Z Adrianom se strinjava, da babica le naklada, ampak pridejo trenutki, ko ji za hipec zares verjamem...
Prišla sem do letala in se vkrcala. Vozili smo se kar dolgo. Preden smo se izkrcali so nam povedali v letalu, da je v Romuniji slabo vreme in nevihte. Zavzdihnila sem. Tako ali tako so v Romuniji ves čas nevihte.
Ko sem se spravila iz letala, sem se odločila, da si moram najprej najti nekaj za pojest. Babi me ni čakala na letališču. Kakšna punčka bi se ustrašila, da je čisto sama v Romuniji, ampak jaz nisem taka. Romunija je ogrooomna in zavedala sem se, da bom težko našla babico, ker nisem čisto natančno vedela, kje živi. Ampak našla jo bom.
Najprej hrana.
Tavala sem po tihih ulicah. Mesto je pokril mrak, pa še deževati je začelo. Za sabo sem vlekla svoj kovček in iskala kakšen lokal ali pa kiosk s hitro prehrano. Bila sem čisto premočena in začelo me je zebsti. Pravzaprav sem zmrzovala. Gumico sem si spravila v žep in pustila, da mi lasje prosto padejo. Bili so popolnoma premočeni in spremenili so se v temne, vlažne štrene. Končno sem našla nek bife. Naročila sem kavo s smetano, saj sem bila izmučena. Pa še en maxi rogljiček s čokoladno kremo in sladkorjem v prahu. Šokiralo me je, da je bil že večer. Morala sem malo pohiteti, saj mi je kava komaj pomagala, da so moje oči ostale odprte. Ko sem tavala po mestu, je kava izgubila svoj čar in postajala sem vedno bolj izmučena. Sesedla sem se na tla ob neki kamniti hiši.
"Kaj pa ti počneš tako pozno sama?" je nekdo vprašal.
Sploh nisem dvignila pogleda. "No, tebe se nič ne tiče."
"Kaj res? Ti lahko vsaj pomagam."
Končno sem ji namenila pogled. Ja, bila je punca. Imela je čudovite, bleščeče in popolnoma črne, ravne lase, ki so ji padali na hrbet. Imela je srčasto obliko obraza in velike ustnice pa velike plave oči, skoraj skrite pod dolgimi trepalnicami.
"Ja..no, iščem ulico Saheri Bouldur in številka hiše 199." sem zamrmrala.
"Vem kje je. Ampak ni blizu, verjemi mi. Ker pa sem peš, te ne morem daleč pripeljati. Bi prespala pri meni, samo to noč?" je sladko rekla.
Dvomeče sem jo pogledala. Bila je tako hudo bleda.
"A si bolna?" sem rekla.
"Zakaj?" se je namrščila.
Odločila sem se, da bom raje tiho. Odkimala sem in zmajala z glavo.
"Sorči, ampak ne poznava se. Bom še malo prehodila, prepričana sem, da je babičina hiša nekje v bližini."
"Ne boš daleč prišla."
"Lahko najdem prevoz! Daj mi mir." ne vem, zakaj, ampak nisem bila razpoložena za pogovor in družbo.
Glavo sem skrila med dlani. Bilo mi je nerodno. Komaj sem pogledala gor, je punca že izginila. Majavo sem vstala in počasi nadaljevala pot. Kmalu sem prišla do neke ulice, ki se mi je zdela zelo znana in potem sem se znašla pri pekarni, ki se mi je zdela še bolj znana. Punca je imela prav, trajalo je celo večnost, preden sem prišla do babičine hiše. Bila je tema, zato nisem dobro videla. A hiša je bila videti stara, prekrita z bršljanom. Barva je že skoraj isto izginila. Potrkala sem po vratih, saj babi ni imela zvonca. Videla sem, da je bilo povsod okoli stopnic ogromno zvijajočih se vrtnic, vseh mogočih barv in cel kup trnov seveda. Moral si biti zelo previden, kod hodiš. Pa stara vrata so bila prekrita s česnom in v les je bil vbit velik križ.
Končno mi je babica odprla. ...





SE NADALJUJE...
24. februar 2014
u165392
u165392
OMG nina hitr nextii <33
naj naj zgodba
24. februar 2014
u166013
u166013
NEEEEEEEEEXT NOW
24. februar 2014
u164688
u164688
next
24. februar 2014
neeeeeeeeeext
24. februar 2014
u149893
u149893
nextt
24. februar 2014
Hvala useeem bralcem...♡ nextam okoli 5h popoldne
25. februar 2014
u166013
u166013
TAKOJJJJJJ
25. februar 2014
evo vam oblubljen next :3
...

"Ko bo črna kri zavladala svetu
bo ta planet končno spet zaživel.
Obujeni bomo. Tokrat za večno."
-Sir Marih Mercurs

...

"Ooooooj, babi! Kak gre?" sem se zarežala, ko mi je stara, drobna in koščena ženska odprla vrata.
"Mariah?"
"Ne, babiii, jaz sem Autmun, tvoja najljubša vnukinja," sem se pohecala in ji pomežaknila.
Njene ostre poteze na obrazu so se razjasnile in gube skoraj izginile, ko se je nasmehnila. "Moja mala Autmun, dobrodošla nazaj." se je prikupno nasmehnila. Babi je bila hudo stara, a, če bi jo videli nekaj let prej, bi se strinjali z mano, da je prava lepotica. Ima svetlo modre, prelepe oči, zdaj že nekoliko kratke trepalnice in včasih je imela prečudovito lepo zagorelo kožo, brez gubice, ali pa kakršne pikice. Njena usta so kar velika in tudi brez šminke lepa, svetlo rdeča. Ima majhen nos. Najlepši so njeni lasje. Pred nekaj leti, ko sem bila pri njej je imela še čudovite bele, valovite in dolge lase, ki so bili včasih zlati. Zdaj, ko je stala na pragu, so bili njeni lasje kratki. Kratki, beli in nekoliko kodrasti, vseeno je bila hudo prikupna. Želela sem si, da bi tudi jaz lahko bila taka lepotica.
"O, babi, a si se postrigla, a?" sem vprašala.
"Oh. Sofia je vztrajala." je počasi zajecljala. Babi je govorila hudo počasi.
Kar streslo me je. Babi nikoli ni imela prijateljev ali prijateljic. Dobesedno VSI so mislili, da je čudaška. Nekateri so ji pravili čarovnica. Včasih se je res čudno obnašala, tako, da jim nisem zamerila.
"Kdo je Sofia?" sem vprašala in se prerinila mimo babi v hišo. Za sabo sem povlekla svoj kovček. Vdihnila sem zrak na hodniku. Smrdelo je po zatohlem. In po česnu.
"Sofia je zelo prijazno mlado dekle. Misli, da ne vem. Ampak jaz vem. Zelo dobro vem. Lahko se vidi." je povedala babica in prišepala za mano. Zaprla je vrata.
"Kaj veš, babi?" sem rekla. Sezula sem si svoje blatne teniske. Iz kovčka sem nemudoma potegnila neko dekliško dišavo in z njo pošpricala po babinem hodniku. "Ta česen je ubijalski..." sem tiho zamrmrala.
A babi me je slišala. "Oh, namenjen je temu, da ubija. Da muči. Da pokonča." je povedala in si zatisnila nos zaradi moje dišave.
Skomignila sem z rameni. Ignorirala sem babi, ko se je vedla čudaško. Tako je bilo še najlažje.
"Ali grem lahko v kopalnico? Nujno se moram stuširati in se preobleči." sem dejala.
Babi je le na hitro prikimala. "Kopppalnica je po hodniku navzdol, takoj levo. Zmanjkalo mi je pa gela za tuširanje. Upam, da te ne moti. Ne hodim veliko v trgovino. Nikoli ne veš, kdo se znajde tam." je rekla babi in odšepala stran.
Ne morem verjeti, da je zmanjkalo mila! Obupno! ZAKAJ sem mogla biti prisiljena priti sem!?
Kopalnica je bil majhen, vlažen prostor. Obupno veliko vlage je bilo v zraku, stena v kotih pa se je začela luščiti. Tuš je bil tako majhen, da sem se komaj stisnila vanj. Voda pa je bila obup!! Ni bila mrzla, kot sem pričakovala. Če pričakuješ mrzlo in potem pride ravno nasprotno, lahko dobiš še srčni infarkt. Zakričala sem, kot nora, ko je iz pipe pritekla grozljivo vroča voda. Najprej je bilo kot v savni ali solariju, potem pa kot v vulkani. Kot, da bi tekoči ogenj tekel po meni. Bilo je tako obupno vroče! Para se je nabrala v ozračju in komaj sem dihala. Samo na hitro sem se zmočila, ker sem že takoj skočila s tuša. Ko sem se zavila v prijetno hladno brisačo, mi je bilo tako lepo! Še lepše mi je bilo, ko sem skočila v nekoliko vlažna in zelo hladna oblačila, ki so se shladila zunaj, verjetno. Ker nisem našla glavnika, sem si lase spela v figo.
Bosonoga sem odkorakala po hodniku. Našla sem neka vrata. Že sem jih hotela odpreti, ko so se odprla pred mano. Presenečeno sem pogledala in od osuplosti obstala z odprtimi usti. ...






SE NADALJUJE...
25. februar 2014
u149893
u149893
next
25. februar 2014
neeeeext
26. februar 2014
NEXT
26. februar 2014
Nextam za vaju dve <3.
....

ZAKAJ SEM TAKO PRESENEČENA???????????????!!!!! Eh, kje bi bila, če pred mano stoji tista punca, ki sem jo srečala na ulici in ta punca je babina prijateljica, pravzaprav edina prijateljica od babi, torej NAJBOLJŠA prijateljica od babi. OMG!!!
"Živjo, jaz sem Sofia," se mi je nasmehnila in mi podala bledo rokico.
Nisem se rokovala z njo.
Tedaj je babica prišla iz nekje...
"To je Sofia, moja prijateljica." je navdušeno povedala babi.
"Zakon." sem zamrmrala, na hitro ošinila Sofio in odšla.
Pravzaprav nisem niti vedela, kam grem. Hotela sem le, da se babi in Sofia zavedata, da sem jima obrnila hrbet. Našla sem še ena vrata. Bila so zaklenjena. Kljub temo sem še malo kljukala, nato pa obupala.
Odšla sem še naprej. Našla sem še ena vrata in upala, da tudi ta niso zaklenjena. Bila so pravzaprav priprta. To je bila soba za goste. Na sredi sobe se je nahajala velika, zakonska postelja z rjuhami iz bronastega blaga. Prijetno je dišalo po svežih rožicah. In res, na nočni omarici je v glineni, rjavi vazi stal šopek vijolic, ki so takoooo čudovito dišale. Legla sem na posteljo in sploh se nisem zavedala, da sem še v istem trenutku potonila v globok spanec.
Zbudila sem se pozno popoldne. Zazrla sem se skozi edino okno v sobi. Dež. Kaj pa drugega. Zaradi straaaaašnih bolečin v glavi sem kar obležala. Ko so se moji glavoboli nekoliko umrili, sem vstala in s pogledom preiskala prostor. Bila sem oblečena v vlažna oblačila, od včeraj. Umazana oblačila. Najprej sem morala najti svoj kovček.
Odprla sem vrata in stopila na hodnik. Poskusila sem se spomniti, kje sem hodila včeraj zvečer. Nekako sem prišla do kopalnice in potem sem šla še malo naprej. Hiša je bila res ogromna. Moj kovček me je čakal tam na začetku hodnika pri omarah s čevlji in dežniki.
Izbrskala sem nekaj takega:





Ja vem, ta oblačila NISO za obisk pri babici, ampak druge stvari so bile še hujše.
Hitro sem se preoblekla in poiskala kopalnico. Ker nisem našla glavnika, se nisem ubadala s svojimi obupnimi lasmi, počesala sem jih le s prsti.
Ko sem prišla iz kopalnice, sem se lotila iskanja dnevne sobe. Vrata so bila odprta. Stopila sem v prijeten škrlatno rdeč prostor. Zofa in cel kup naslanjačev je bilo sivih, stene pa rdeče. Bilo je nekaj oken, zastrtih s temnimi zavesami. Pred zofo je stal velik kamin. Bilo je prijetno toplo. Babi je imela še celo majhno kabelsko televizijo in cel kup sto let starih revij na klubski mizici. Babica je sedela na naslanjaču in pila kavo.
"Dobro jutro." sem pozdravila.
"Prelepo jutro. Ali čutiš? Duhaš? V zraku je vonj, ki izdaja, da danes ne bo tekla črna kri." je šibko dejala babi.
Črna kri. Črna kri. Črna kri. To se mi je zdelo znano. Saj res! V nekem romanu sem brala o Črni krvi. Pisatelj romana je bil sir Marih Mercurs.
"A ti tudi bereš Mercursa, babi?" sem vprašala, veselo, da sem končno našla nekoga, ki vsaj malo spoštuje njegove romane.
Ob omembi Mercursa se je babi kar zdrznila in prebledela. "O njem se ne bo govorilo v moji hiši! To prinaša smolo...o, ja..." je prestrašeno dejala.
"Kaj??? Babi, ne razumem te." sem zastokala in sedla na zofo. Bila je res udobna. Zakrulilo mi je v želodcu. Babi tega očitno ni opazila.
"Naj ti povem zgodbo," je rekla.
Že sem se hotela upreti, potem pa sem si premislila. Pa naj govori.
Babi je naredila požirek kave in začela: "Nekoč je živel princ. No, ni bil princ. Ampak v srcu ...bil je tak kavalir. Junak. Dobrosrčnež, optimist in tudi pravi lepotec. Imel je veliko in dobro srce. Najlepši 'princ' v deželi tej, o ja. Nekega dne je spoznal to dekle... tako lepo dekle. Njeni svetli lasje so bili na dotik mehki kot puh, dišali so po naaajlepših rožicah in po sadju in po vsemu, kar je imel ta princ rad. Njena koža je bila bleda, a tako mehka, kot dojenčkova kri. Popolno kožo je imela, v barvi smetane. Bila je vitka, visoka. Obvladala je vse. Njen nasmeh je bil najtoplejši, kar jih je princ kdaj videl in najlepši. Princ se je utapljal v njenih nebeško prelepih zlatih očeh. Njene ustnice so bile velike in polne, rdeče kot kri. Dekle se je svetilo v temi je kar sijalo, bila je kot dobra, prelepa Luna. Ali boginja. Seveda se je princ zaljubil v njo. Ves čas je bil z njo in ljubil je vsak delček, vsako pikico nje. Ko sta se prvič poljubila, je bilo to zanj, kot da bi letel med oblaki in drsel po dolgem toboganu sreče, kjer sta veselje in užitek neskončna. .... Bilo je sanjsko..dokler ni nekega dne odkril njene velike, temačne, grozljive skrivnosti!! Ustrašil se je in zbežal. Bolelo ga je srce, ko je bežal... bežal... pred njo.
Nikoli več si ni zaželel čutiti. Sovražil je vse na svetu. Spremenil se je. Pa ne na slabše. Nikoli je ni pozabil. A je poskušal. Naredil je VSE. Takrat...pa...
zavladala je ČRNA KRI."





26. februar 2014
u149893
u149893
next
26. februar 2014
u164688
u164688
next
27. februar 2014
u166013
u166013
o fak kolk popovno next
27. februar 2014
neeeeeeeeeeeeeeext
27. februar 2014
u166346
u166346
Next!
06. marec 2014
next
06. marec 2014
u165758
u165758
next
07. marec 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg