Forum
Nova zgodba, ki upam, da bo uspela.
------------------------------------------------------------------------
PROLOG:
Sem Rosa Ginger, stara sem 12 let, živim na Irskem in imam veliko skrivnost. Ta skrivnost je, da vidim angele. Videla sem jih že od rojstva, a nikoli jih nisem znala opisati. To so prečudovita bitja, ki mi pomagajo na vsakem koraku.
Moje življenje ni takšno, da mi stalno sonce sije iz riti, ni pa tudi ne vem kako žalostno. Živim z očetom in mamo ter mlajšim bratcom. Nisem ne vem kako lepa, nisem pa tudi grda. Nimam prijateljic, moji edini prijatelji so angeli.
V šoli me nobeden ne mara, ne sošolci, ne učitelji. Sem kar dobra učenka, čeprav nimam volje za učenje. Vsakič, ko se pripravim na učenje mi nekaj odvrne misli od njega in že sem zunaj v družbi angelov.
-------------------
1. POGLAVJE
Tik, tak, tik, tak,... Dež je padal na staro okensko polico. Slišala sem jih, a bilo je pretemno, da bi jih videla. Čez par minut bo mama prišla domov in slišala jo bom kako si pripravlja večerjo, nato bom stopila v kuhinjo in se pogovorila z njo. Tako je bilo vsak večer. In res, ko sem zaslišala ropotanje krožnikov sem stopila v kuhinjo. Začel se je pogovor, ki je izgledal nekako tako:

M: mami J: jaz
M: Hey.
J: Živjo.
M: Kakšen je bil tvoj dan?
J; Tak kot vsak.
M: Aha.
J: Slišala sem, da se bomo preselili. Je to res?
M: Glej ljubica, to bi nam zelo pomagalo pri denarju. Saj veš, da ga je veno malo.
J: Ja, ampak jaz bi ostala tukaj.
M: Ljubica, pojdi spat.

Šla sem, saj je nisem mogla več poslušat. Zakaj bi se sploh preselili od tu, tukaj je zelo lepo. Vse polno gozdov je in zelenja. Prelepo. Počasi počasi sem zapirala oči in na koncu zaspala.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Komentarji, pripombe?
Hvala, ker ste brali.
20. november 2017
Next
20. november 2017
Next
20. november 2017
hvala
20. november 2017
Next
20. november 2017
Next
21. november 2017
Oh, tole me je spomnilo na eno čudovito knjigo Čudak Rowan. Je bila notri tudi neka deklica, ki je lahko videla angele, le da je šlo pri njej za psihično motnjo.

Zaenkrat še nimam mnenja, je premalo, da bi ga lahko ustvarila, tako da čimprej Next.
21. november 2017
Danes vrjetno ne bo prišlo nadeljevanje, ker sem mela vse napisan in se mi je zbrisal. ): ): ): ): ):
21. november 2017
Ujoj >.> poznam občutek. Kar mirno, morda bo druga verzija boljša
21. november 2017
Hvala
21. november 2017
2. POGLAVJE
Jutro je. Sonce si je skozi okno, kakor velikanska luč. Sobota je. Prva misel, ki sem jo imela v glavi, ko sem se zbudila je bila, da ta dan ne bo mil tako lep kot izgleda na prvi pogled. Nekaj sem navlekla nase in se po tiho splazila iz hiše, saj sem predvidevala, da starši in bratec še spijo. Zunaj me je čakal angel Asat. Asat je z mano sodeloval pri vseh neumnostmi in me je vedno znal nasmejat. Skupaj sva šla v gozd, tam je bilo po navadi največ miru.
Hodila sva po gozdu. Jesenski listi so nežno se plavali v zraku in se na zadnje znašli pod mojimi nogami. Asat je tiho rekel ''Lepo, kaj ne?''. Prikimala sem. Res je bilo lepo. Prišla sva do jase in se tam ustavila. Usedla sva se pod drevo, ki je bilo na sredini jase. Nekaj časa je bilo vse mirno, a po približno 15 minutah so na jaso prišli osnovnošolci in imeli tam predavanja, zato sva se raje pobrala.
Doma sem se usedla za pisalno mizo in začela risati, Asat pa je stal za mano in me opazoval. Čez nekaj časa so se zbudili starši in Asat je kakor duh izginil. Mama je prišla v mojo sobo in začela pogovor.


M: mami J: jaz
M: Dobro jutro, ljubica.
J: Dober dan.
M: No, saj ni toliko ura. (je rekla malo užaljeno)
J: Ja, je.
M: Izgleda, da ni pravi čas za pogovor, a morava se pogovoriti.
J: O čem pa?
M: Saj veš.
J: Ne, ne vem. (sem se delala neumno)
M: O selitvi.
J: O tem se nočem pogovarjati.
M: Tja kamor se bomo preselili…
J: Se boste preselili. Jaz se ne bom selila.
M: Zakaj se nočeš seliti?

Kako naj ji povem, da me je strah, da ne bom več videla angelov, če se bomo preselili.

J: Tukaj mi je všeč. (sem rekla po kratkem molku)
M: Oh, ljubica.

Je še rekla in odšla iz sobe. Ta dan postaja vse slabši, tako kot se predvidevala.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Upam, da vam je všeč!!! Kako se vam zdi?
22. november 2017
Next
22. november 2017
Ideja za zgodbo ni slaba, ampak jo precej nerodno tvoriš. Seveda naslednje ideje samo spreglej, če gre le za tvoj poseben slog pisanja, samo skušam pomagati.

1. izogibaj se uporabi številk, piši jih le z besedami, razen če gre za res velike številke ali pa letnice, datume, ure ipd.
2. Če pišeš prozno besedilo, naj bo premi govor v oklepajih. Zdaj si združila hkrati prozo in dramatiko ... govor si torej pisala v obliki dramskega besedila, kar se ne sklada. Sploh, ker si zraven zrinila še didaskalije.
3. Za moj okus vse poteka prehitro. Dodaj več opisovanja, več misli glavne junakinje.

Tako, nekaj nasvetov.
22. november 2017
hvala za nasvete, v prihodnje bom bila bolj previdna
22. november 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg