Forum
pred nekaj časa sem začela pisati svojo prvo zgodbo, ker pa mi ni bil všeč začetek in nisem imela veš zamisli sem končala pisanje. To je mojo druga zgodba in upam, da mi bo zdej uspel.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Jutranja dilema oblačil me je vedno zavajala. V omari imam toliko oblačil a nikoli ne vem katero obleči saj je večino oblačil starih in ne modnih zato se vsak dan pred odhodom v šolo postavim pred omaro in dajem vse od sebe, da bi iz mojih oblačil izvlekla, kar se , da najboljšo modno kombinacijo. A danes je bilo drugače. Moja majhna soba katero je zasegala velika do stropa segajoča omara in postelja za enega se je danes zdela drugačna prav tako kot moja omara. V njej je bilo toliko oblačil, ki sem jih nosila samo enkrat. Oblačila seveda nisem izbrala jaz ampak sem jih tako rekoč podedoval od sestrične Lize, ki je hodila v 4.letnik katoliške gimnazije in ni ravno veliko dala na modo. To sem že neštetokrat povedala očetu a me nikoli ne posluša saj mi vedno reče »če se boš pridno učila se boš lahko vpisala na dobro šolo nato pa se boš zaposlila v odlični firmi, ki ti bo dajala visoko plačo s katero si boš lahko kupila toliko oblačil kolikor si jih boš zaželela« in podoben bla bla bla. A danes je bilo nekaj drugače. Po navadi sem oblačila sestrične Lize prezirala a danes sem jih gledala v drugi luči. Oblačila so se mi smilila. Vsa oblačila so bila kos blaga v katere so posamezniki vložili veliko dela in prostega časa, samo zato, da bo nekdo nosil njihovo mojstrovino in razkazoval njihov kos oblačila v katerega je vložil toliko časa. Seveda je moj trenutek pomilovanja nedotaknjenih oblačil hitro minil saj je v sobo vdrl moj milostljivi oče, ki se ni ravno zmenil za mojo zasebnost ali saj za to, da bi potrkal pred vstopom v mojo sobo. Ne saj to ni bil del njegovega poslanstva na naše planetu. Tako sem sovražila kadar ni potrkal saj sem se ravno odločila, da bom namesto bež majice z kratkimi rokavi oblekla raje retro sivo majčko posuto z bleščicami, ki jo bom oblekla skupaj z črno usnjeno jakno, ki mi jo je zapustila moja odtujena mati, ki se je po mojem rojstvu odločila, da ni zrela za materinstvo in vso delo prepustila očetu, ki se je ravno razgledoval po moji sobi, ki ni bila ravno pospravljena in se začel šobiti, kar ni bil ravno dober znak. »Ria ali je v tvojo sobo priletela bomo katero sem po pomoti preslišal ali si samo nekoliko preurejala in se ti je zdelo nesmiselno svoj učbenik za matematiko pospraviti v predal ko pa ga lahko preprosto pustiš na tleh, saj mu je tako udobneje?« seveda je bilo vprašanje retorično in mi nanj ni bilo treba odgovoriti a ker sem rada izzivala usodo sem mu z lažnim nasmehom rade volje odgovorila »kaj pa vem nisem se še ravno odločila a mislim, da je kriv bombni napad, ki so ga izvedli Nezemljani, ki so želeli ukrasti moj učbenik za matematiko pri tem pa mojo sobo tako razdejali, da si niso mogli pomagati in so raje pobegnili in moj učbenik za matematiko pustili na tleh, kar je bolje zame saj veš kaj pravijo delo je pri tleh« z mojim odgovorom sem bila zelo zadovoljna a dragi oče je tako napenjal obrazne mišice, da sam ga skoraj občudovala saj nisem vedela, da lahko svojo kožo sploh lahko tako napneš poleg tega pa mu je iz ušes že skoraj uhajala para. A njegov razjarjen obraz se je nenadoma spremenil v žalostnega. »Tako me spominjaš na svojo mati« bil je zagledan daleč proč in bil tako odsoten, da se mi je zdelo, da je zgubljen v času zato sem ga rahlo uščipnila v lice, da se prebudil iz transa. »čez pet minut je odhod« to so bile njegove zadnje besede preden je zapustil sobo in odšel po avto. Čeprav je odšel sem še vedno razmišljala o njegovih besedah. Sem bila res podobna mami ali je nanj vplivalo čudno ozračje, ki je danes navdajalo mojo sobo ali pa sem bila res podobna mami. Verjetno je bilo prvo saj so vsi govorili, kako sem podobna svojemu očetu no ne čisto vsi moja babica je še vedno vztrajala, da sem neverjetno podobna Gloriji moji mami. A to ni bilo več pomembno saj se mi je že mudil v šolo zato sem nase navlekla sivo retro majčko, usnjeno jakno in črne pajkice pri vsem hitenju pa sem pozabila v torbo dati učbenik za matematiko, ki je sameval na tleh.
26. oktober 2015
mnenje?
26. oktober 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeext!!!!
super!!
27. oktober 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg