Forum
u40823
u40823
hey!!!
to je moja prva zgodbice upam da bo ok
bo 25 delov in upam da vam bo ušeč
ps:ful velik bom pisala pa tud učasih bom dala slike gor
___________________________________________________________________________________

Bil je normalen dan, pred tremi leti, zbudila sem se dobre volje in pred odhodom poljubila svojo sestrico, ki je bila takrat stara en mesec življenja. Ati me je zapeljal na avtobusno postajo in mi zaželel lep dan v šoli. Začutila sem nekakšno silo, kakor, da ga moram objeti in sem ga. Zaželela sem mu lep dan. V planih je imel, da se z mami odpravi v Ljubljano na seminar. Rekla sem mu naj pozdravi mami in naj se imata fino. Odšla sem v šolo, ob prihodu so me objele prijateljice. Bila sem normalno, zaljubljeno dekle, imela sem prijatelje, najboljše starše, najljubšo sestrico X in veselo življenje. živela sem v soseski, kjer so me imeli vsi radi. V šoli sem imela lepe ocene in učitelji so me imeli v dobri luči. Nisem bila piflarka ampak nekako pametne glave. Pouk je tisti dan potekal normalno, imeli smo matematko, kjer smo uspešno reševali linearne enačbe, slovenščino, kjer smo se pogovarjali o Prešernu in nato malico. Ob koncu malice, smo se punce iz našega razreda preoblekle za športno vzgojo. Telefon sem pustila, kar v torbi, saj nisem pričakovala nobenega pomembnega klica. Igrale smo moj najljubši šport-odbojko. Ravno sem imela jaz žogo, naj bi servirala, vendar takrat je iz šole pritekle sošolka. Povedala mi je, da me kliče stric in profesor je pritrdil z glavo, da se lahko oglasim. Bil je najboljši profesor, vsi smo ga imeli radi in bil je zelo prijazen. Stopila sem nekaj korakov stran in obnemela. Stric me ni nikoli klical, še posebej pa ne v šolo. Prestrašilo me je že to, še bolj pa njegov žalosten ton glasu. Izrekel je štiri besede: "Kritično je z njima!" Dojela sem,da komaj zadržuje solze v očeh in njegov glas se je tresel. Vprašala sem ga: "S kom je kritično?" Zajokal je...rekel je, da se naj ne zlomim, da me bo prišel iskat v šolo in da je že na poti. In tisti trenutek se je za me ustavilo vse. Pomislila sem na starše. Na atija in mami, ki sta se danes odpeljala v Ljubljano. Stric mi je pritrdil, imela sta nesrečo, vanju se je zaletel voznik tovornjaka, ki je zaspal za volanom. Zame se je ustavil svet, ati in mami v kritičnem stanju, v kliničnem v Ljubljani, začela sem si predstavljati koliko prask imata po obrazu...Po mojem obrazu so tekle krokodiljeve solze, prijateljice so pritekle do mene, zraven pa moj razrednik. Slišal je kaj se je zgodilo in jim povedal. Vse so me objemale, jaz pa sem videla samo nekaj...mami in atija, ki me kličeta na pomoč Čutila sem, da se njuna pot tu končuje in čutila sem, da se bliža nekakšen konec. Konec vsega, konec mojega življeja z njima, konec naše ljubezni. Jokala sem kot dež, ki lije iz škafa. Pome je prišel stric, razrednik me je objel in mi rekel, da upa na najboljše. Nisem še točno dojela kaj se dogaja, jokala sem celo pot domov in se doma oblekla v črno. Imela sem 13 let, tako, da sem že točno razumela kaj se dogaja. Najtežji pa je bil prihod domov. Ko sem vstopila skozi vrata je bilo vse tiho, k meni je prišla babica in me močno objela. Hlipala sem in jokala. Nisem dojemala vsega, vedela sem samo to, da se zame ne začenja lepo obdobje. Bila sem šokirana nad svetom, kaj s dogaja s staršema, samo strmela sem v steno, dokler nisem zaslišala joka. Moja sestrica se je zbudila, imela sem samo še nekaj oseb, katere so bile zdaj z mano. Stekla sem k njej in se zavedala, da tudi ona v tem trenutku mogoče izgublja starše. Dvignila sem jo iz zibelke in jo položila na moje rame. Obe sva jokali. Ona zaradi tega, ker je bila lačna, jaz pa zaradi zavedanja, da lahko ostaneva samo jaz in ona. Imela je nekakšno srečo. Tudi jaz se v tistem trenutku najraje ne bi zavedala sveta in samo jokala, spala in bila tako krhka kot ona...
največ 5 nextov

bay
ps:

a boš nextala


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

09. februar 2012
u40823
u40823
upam da nisem preveč napisala
bom naslednič
bl mal
09. februar 2012
u76844
u76844
Mauu nastevou piši prebližno tako: http://www.igre123.com/forum/tema/lovee-4-ever/28854/2 ker če ne ti bodo nekateri govorili da ne znaš pisat pa take!! DRGAČ PA NEEEXT!!!♥♥♥♣
09. februar 2012
u40823
u40823
ja ok
sory
1 pišem zgodbico
to da
ok
09. februar 2012
next!!! hmmm men osebno je drgač čist ok tko k pišeš...You+Me=Love a to si mislila k so dialogi? da na tak način začne pisat?
k men osebno je njen način dialoga bl všeč k tisti ;DDDDD
09. februar 2012
u40823
u40823
ok
sej
hvala za kompliment
jst bom nardila po svoje če vam bo ušeč ali pa ne
še 3 nexti
naslednji bolj kratek
09. februar 2012
u68376
u68376
Neext .!.:3
09. februar 2012
u69499
u69499
še 2 nexta
09. februar 2012
u69499
u69499
next sory petra 126
09. februar 2012
u40823
u40823
sej je ok
namesto mene
09. februar 2012
u68376
u68376
Neext hitr no !:3
09. februar 2012
u40823
u40823
nadaljevanje:
-----------------------------------
Začutila sem njeno rokico, ki me je držala za roko. Bila je tako krhka, kakor, da bi se zavedala kaj se dogaja v najinem življenju. Ati in mami sta se bojevala za življenje v kliničnem centru. Vendar bilo je upanje. Kanček sreče in mogoče bosta preživela. Ponoči nisem niti zatisnila očesa, upala in molila sem na najboljše. Zjutraj smo se odpravili v bolnišnico, sestrica pa je ostala doma pri babici. Nisem hotela, da je priča tej izkušnji. Naj si ju zapomne kot najljubša in najboljša starša na svetu. Vedela sem, da ni veliko upanja, saj sta doživela notranje krvavitve in poškodbe glave. Tisti dan sem še bolj jokala kot prejšni. Vse se je odvijalo v nekakšnem počasnem posnetku. Bolelo me je kot ne vem kaj, bila sem izmučena in ranljiva. Nisem ju smela videti, saj je bilo za mene prehudo, in zdravniki mi niso pustili. Samo stric ju je videl. Čez dolgih pet minut pa je skozi vrata stopil zdravnik. Na obrazu ni imel veselega izraza. Izrekel je samo dve besedi-naj bodimo močni. Minuto prej je v operacijski sobi umrl moj ati. Najljubši ati, katerega sem kdaj videla. Bil je moj vzornik, moj najboljši prijatelj, kateremu sem povedala vse, imela sem ga najrajši na svetu. Tista nekakšna sila pa mi ga je vzela. Zlomila sem se. Nisem se več zavedala kaj naj naredim, mami v kritičnem stanju, bila sem na koncu moči, padla sem skupaj in se zjutraj zbudila v svoji sobi. Od joka in strahu sem spala celih 16 ur. Zbudila sem se v upanju, da so bile vse samo sanje. Pred mojo posteljo je bedel on. Ljubezen moje osnovne šole.Ime mu je Jan. Objel me je in vse je postalo nekako svetlejše. Čutila sem, da nisem sama ampak zavedala sem se, da ga ne bi bilo tukaj, če bi to bile samo sanje. Izrekel mi je moje sožalje, jaz pa sem se spet zavedala. Planila sem v jok in se spominjala vseh trenutkov z očetom. Janu sem razlagala vse trenutke, ki sva jih z očetom preživela skupaj, kako rad me je imel...On pa je samo sedel tam in me poslušal. Rekel mi je, da nisem sama in da mi bo sedaj pokazal koliko mu pomenim. Nisem vedela ali to dela zaradi usmiljenja ali pa zaradi prave ljubezni. Vedela sem samo, da mi njegova bližina še kako prija, da se vsaj za trenutek nisem počutila samo.
Nadaljujem
5 nextov
10. februar 2012
u40823
u40823
neče mi dat slike gor
10. februar 2012
coll
10. februar 2012
u40823
u40823
tenks
še 4 nexti&pohvale
10. februar 2012
u57700
u57700
next foooooŁ dobr
10. februar 2012
u40823
u40823
tenks
še
3
nexti
10. februar 2012
u71846
u71846
nexti
10. februar 2012
u40823
u40823
še 2
10. februar 2012
next
10. februar 2012
u40823
u40823
hvala
še 1
ocenite zgodbo
od
1-10
10. februar 2012
u71300
u71300
neext
10. februar 2012
u71300
u71300
ocena....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
10. februar 2012
u71300
u71300
........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
10. februar 2012
u71300
u71300
10 itk
10. februar 2012
u40823
u40823
o hvala
10. februar 2012
u40823
u40823
nadaljevanje:
Hotela sem se samo prepričati ali sanjam ali je še res tu. V znak sem dobila najlepši pogled, katerega mi je lahko Jan namenil. Imel je modro obarvane oči. Modre kot je najasnejše nebo in čiste, kot je čisto morje na Havajih. Vedela sem, da bo z mano dokler ne bo konec vsega. Vedela sem, da me čaka nekaj neprijetnih dni, mesecev mogoče let? Čakal me je dan, ko se bom morala posloviti od mojega atija. Atija, s katerim sva skupaj gledala televizijo in sedela ob njegovem najljubšem kaminu. Morala bom preživeti ta dan, morala bom. Spet sem imela tak trenutek, ko se zazrem v zid in premišljujem o vsem mogočem. Pomislila sem na mami, ki se še vedno bori za življenje. Vedela sem, da se bori samo za dvoje. mene in mojo sestrico Lano je imela najrajše na svetu. Kako so se ji razširili zenici, ko mi je povedala, da bom dobila sestro ali bratca. Skakala sem od veselja, ko je prišel zdravnik iz porodniške sobe. Dobila sem sestrico, ki je pri enem mesecu življenja ostala brez atija. Ni ga imela pravice spoznati in se igrati z njimi. Nad nama je bdel črn oblak in ne vem kaj sva v življenju naredili narobe. Te misli so se mi porajale po glavi, ko se mežiknila in začutila mokre oči. Spet sem jokala. V telih dnevih sem prejokala kolikor še v celem življenju ne. In nato se je zgodilo. V moji glavi so se pojavile drugačne misli. Za trenutek sem postala srečna, na svojih ustnicah sem čutila bližino njegovih. Telo je preplavilo mnogočo občutkov, ki jih nisem znala zaznati. Mogoče sem čutila pričakovanje, strah ali pa veselje? Vedela sem samo, da se morem prepustiti trenutku. Ja, doživela sem svoj prvi poljub v življenju. Zgodil se je v trenutku, ko sem ga še presneto potrebovala. Vrnil mi je nekakšno moč in upanje. Upanje, da se boma z atijem spet srečala in da bo mami vredu. Da jo bom lahko še enkrat poljubila na čelo, jo stisnila v objem in bila z njo. Ko sta se najini ustnici ločili, sem se naslonila na njegovo ramo on pa mi je šepetal v uho. Bile so besede, kot so hvala in da mu je lepo, ker je lahko v takšnem trenutku z mano. Da mi lahko pomaga in mi vliva moč. Bog, kako bi se mu lahko še jaz zahvalila. Ni besed, ki bi opisale občutke, katere sem preživljala tele dni, od tistega trenutka, ko sem izvedela kaj se je zgodilo. Čutila sem, da se ne smem veseliti poljuba, imela sem kruto vest. Čutila sem željo, da bi bilo vsega konec, da bi bile vse samo sanje in da bi me zjutraj za v šolo zbudil ati. vedela sem, da se ne bo nikoli več pojavil pred mojimi vrati in mi zaigral mojo najljubšo pesem na kitaro. Bilo je konec in nek nov začetek bednega življenja. Bilo me je strah....
5 nextov
10. februar 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg