Forum
DOMINIC - MOJA ZGODBA

Hei! Moje ime je Dominic Jessliquid. Pred kratkim sem praznoval moj 16. rojstni dan. Živim v majhnem mestu, ob morju, Mersea.
Imam sestro Polly, ki je 3 leta starejša od mene. Ko je imela 14 let, je mojemu očetu pomagala iskati sirene. Moj oče je obseden z njimi! Polly pa je pod vodo doživela nesrečo. Nihče ne ve kaj se je zgodilo, niti ona ne.
Odkar je umrla moja mama, je oče prepričan, da je postala sirena. Ne, ni umrla na titanicu, niti na ladji ni bila! Na dan, ko je umrla se je skregala z mojim očetom. Tega ni prenesla, ker je bila proti njemu nekako nemočna. Zato je stekla iz hiše, na obalo. Tam se je z obale vrgla v morje. To je videl moj oče, ko jo je šel iskat.
Vse skupaj je še vedno zelo boleče za mojega očeta. Včasih ga vidim, ko sedi v svoji pisarni in gleda sliko moje mame. Tudi za Polly je boleče ampak ne tako močno kot za mojega očeta. Jaz pa praktično ne čutim žalosti, ker sem bil še zelo majhen, ko je umrla.
Bolje, da ne začnem govoriti o mojem ljubezenskem življenju. Vse punce na moji šoli, me želijo zaradi denarja. Moj oče je obogatel s svojim laboratorijem, ki je še posebej opremljen za sirene. Ja vem... Popolnoma je zmešan!!! Včasih sanjarim o moji mami. Oče mi noče pokazati njene slike, ne vem zakaj. Zato si predstavljam, kako je izgledala. In vedno je prelepa.
Res ne razumem mojega očeta. Zakaj bi bila moja mama sirena? Zakaj ne more biti angel? Mogoče zato, ker je angela težje iskati, kot sireno.
Imam nekaj prijateljev, ampak mi niso prav v veliko pomoč, razen mojega najboljšega prijatelja Brandona. Skuša me razumeti. Čeprav me ne more, vem, da se vsaj trudi.
Kot vidite imam precej zjebano življenje!


23. avgust 2013
Next
23. avgust 2013
še 1 next
23. avgust 2013
neeeeeeeeeext "!!!
23. avgust 2013
LOLEREI - MOJA ZGODBA

Hej! Sem Lolerei. Priimka nimam, saj živim v globinah. Nedolgo nazaj sem dopolnila 15 let in končno bom lahko splavala na površje! Vse moje prijateljice so že videle zvezdnato nebo in sončne zahode. Jaz, najmlajša, tega še nisem videla.
Družine nimam. Bilo bi nemogoče, saj je naša možnost razmnoževanja malce težavna. Sploh zato, ker moji vrsti pripradamo le dekleta. Tudi, če bi bil tukaj kakšen moški, ne vem, kako bi se razmnoževali. Očitno je narava že poskrbela za to, saj je moja vrsta nesmrtna. Jaz lahko umrem le, če mi kdo pristriže rep. Takrat ne morem plavat, saj nimam ravnotežja in niti orientacije. Tako umrem v globini, saj potrebujem gibanje, ker tako diham. Malce podobno je morskemu psu. Ampak, ko prvič vdihnem zrak, sem nekak podobna tudi delfinu, ki mora iti na vsake toliko po zrak.
Miti o sirenah oz. morskih deklicah so zelooo različni. Nekateri pravijo, da se hranimo z ljudmi, drugi, da ljudi utopimo, ker iščemo sopotnika. Ampak nič od tega ni res. Nobena od nas človeka še od blizu ni videla in naj ga tudi ne bi smela. Tega ne mislim prekršiti, saj so lahko grozne posledice.
Moje življenje sodi v globine, ki sem jih že zelooo naveličana!
23. avgust 2013


23. avgust 2013
Next
23. avgust 2013
1 next še
23. avgust 2013
neeeeeext !!!
23. avgust 2013
DOMINIC - PREPIR Z DRUžINO

Ta dan zame res ni bil najboljši. Že zjutraj pri zajtrku, ko nisem bil lačen, se je oče spravljal name. Polly ni rekla ničesar, le tiho je sedela na svojem vozičku. "Boš jedel?", mi je rekel oče po tem, ko sem že kakih 15 minut samo bujil v krožnik. "Dominic!!!", "A? Kaj?", "Jej! Da ne boš tako posušen kot Polly!". S Polly sva se spogledala. Ona je bila jezna ampak je potlačila vase, jaz pa preprosto nisem bil pri nobeni volji. "Nisem lačen.", sem mu rekel. "Kaj si rekel?", "Nisem lačen.". Moj oče je vstal in zbil krožnik, ki je bil pred menoj. Stol, z mano vred, je obrnil proti njemu in začel vpiti name: "ČE TI REČEM, DA JEJ, JEŠ! RAZUMEŠ?!". Prvo sem bil tiho ampak niti malo prestrašen ali šokiran. Tiho in brez volje sem mu rekel: "Raje sem posušen in podoben Polly, kot pa, da sem podoben tebi!". Mirno sem vstal in tiho šel v mojo sobo. Vrgel sem se na posteljo in vzel v roke playboy revijo. Na ušesa sem dal slušalke in se prepustil zvoku. Čez kakih 15 minut, je v sobo prišla Polly. Videti je bila zelo slabotna. Z ušes sem umaknil slušalke in zaprl revijo. "Te je fotr poslal?", "Ne. Sama sem prišla. Hotela sem ti reči, da bodi previden z njem.", "O ja?", "Dominic! Še vedno pogreša mamo! Vedno bolj si jo želi najti!", "Hočeš reči, da je vedno bolj obseden?" "Dominic... Samo ne žali ga in to. Samo še bolj bo znorel.", "Že prav.", sem rekel in nadaljeval s prejšnjim početjem. Ko sem prebral revijo do konca, sem šel ven iz moje sobe, a še vedno imel na ušesih slušalke. Sprehajal sem se po našem vrtu. Usedel sem se na klop in opazoval morje. Slušalke sem umaknil n začel poslušati, kako so valovi butali ob obalo. Nato sem zaslišal: "Dominic! Kosilo!". Ves v bedi sem vstal in šel nazaj v hišo. Samo zato, da bom spet lahko povedal, da mi še vedno ni do hrane. "Sin, mogoče sem bil preveč vsiljiv prej, ampak...", je začel oče, ko sem ga prekinil "Nisem lačen. Ne bom jedel." in se že obrnil, da bom šel, ko je oče na ves glas zavpil: "Samo malo!!! Kaj se greš!!! Cela hiša tukaj puca in kuha zate in ti si tako nehvaležen, da rečeš, da nisi lačen?!", "Ne, oče. Samo lačen nisem. Hvaležen sem jim, ampak nisem lačen.", "Nikamor ne greš! Mulc! Tuakj boš ostal!", "Ne, ne bom. Ker grem!", "Kam pa?! Saj nikamor ne moreš iti!", "Grem nekam kjer bom končno sam in brez tvojega zoprnega in nadležnega vpitja, ki me spremlja vsaki jebeni dan in me nadira za vsak drek, ki ga storim!". Oče se je približal in tiho rekel: "Našli ti bomo zdravnika. Postal si nemogoč. predpisal ti bo zdravila in vse bo v redu.", "Čakaj, kaj? Zdravnik? Zame?! Mogoče pa ti rabiš zdravnika, ker si tako obseden z iskanjem morskih deklic!!!", sem zavpil in stekel ven.
Polly:


23. avgust 2013
next
23. avgust 2013
u120926
u120926
Next!
24. avgust 2013
še 1 next?
24. avgust 2013
neeeeext
24. avgust 2013
next
24. avgust 2013
next
24. avgust 2013
neeeext !!
24. avgust 2013
LOLEREI - POGOVOR S PRIJATELJICAMI

"Lolerei!!! Kje si!", me je klicala prijateljica Vicky. Priplavala sem iz moje sobe in rekla: "Tukaj sem!". Vicky je priplavala do mene in mi rekla: "Kje si bila?! Povsod te iščem!", "Cel dan sem bila v sobi.", "Kako lahko? Danes greš gor!", "Ja vem! Komaj čakam, da vidim nebo in zvezde in upam, da bom ujela sončni zahod ali vzhod. Karkoli!!!", "Uau, res komaj čakaš, kaj?", "Seveda! Vse mi govorite, kako lepo je na površju, medtem, ko sem jaz tukaj.", "Lolerei, saj veš, da smo lahko celo noč zgoraj samo enkrat na 15 let?", "Vem. Saj je vseeno! Zgoraj bom bila!", "Mislim, da se preveč veseliš.", "Preveč? Zakaj tako misliš?", "Ker se preveč veseliš. Ne pričakuj preveč.", "Saj ne!". Med nama z Vicky je zavladala kratka tišina. "Misliš, da bom videla človeka?", sem plaho vprašala. Vicky je dobila presenečen a zloben pogled in rekla z njeno tiho jezo: "Lolerei.. Ne glede na to, kaj se zgodi... Ne pusti, da te človek vidi! Dobro veš, da so še posebej zdaj, zelo obsedeni z iskanjem nas!", "Vem, ampak...", "Nič, ampak!!!".
24. avgust 2013
neeeeext
25. avgust 2013
Še 3 nexte
25. avgust 2013
next
25. avgust 2013
2 še
25. avgust 2013
next
26. avgust 2013
next
26. avgust 2013
DOMINIC - PADEC

Sem šel na plažo. Tam se gledal, kako je sonce zahajalo in, ko je bila že tema sem pogledal s pečine. Bilo je globoko in spodaj so bile čeri. Potem mi je šinilo: "Kako na celem svetu, bi lahko moja mama to preživela?! In tudi, če bi, kako bi postala morska deklica?". Brcnil sem kamen, ki je bil točno pred mojo nogo. Zletel je dol s pečine in trajalo je vsaj 8 sekund, da je priletel v vodo. Takrat sem se šele ustrašil višine. Bilo je višje kot sem si mislil, zato sem raje naredil korak oz. dva nazaj. Za vsak slučaj. Pogledal sem v luno. Bila je polna. Takrat sem si na glas rekel: "Zakaj ni samo na polno luno, moj oče tak kreten!" in brcnil še en kamen. "Dominic! Sine moj! Pridi sem!", sem zaslišal mojega očeta. Nisem se želel obadat z njem. Nekam sem se moral skriti. Nato pa sem pomislil... Zakaj bi se skrival? Itak imam življenje že do konca uničeno. Tako sem stopil na rob pečine in, ko me je oče zagledal, sem se samo prevrnil dol. Takrat je moj oče zavpil: "Ne!!! Dominiiic!!!". Zadnjič, ko sem ga videl, je bilo, ko se je sklonil nad pečino in me opazoval. Njegovega obraza nisem videl saj sem se prehitro oddaljeval. Vsak čas bi mogel začutiti hudo, a kratko bolečino. Zaprl sem oči in se prepustil, da grem končno na boljše, k moji mami. Ampak nameso bolečine sem fasal le hud pritisk v moj hrbet. Zalila me je voda. Zagrabila me je panika. Nisem imel zraka in medtem, ko sem padal vedno globje, sem se hudo udaril v glavo. Skušal sem ostati pri zavesti. Zadnje kar sem videl je bilo čudno bitje, podobno morski deklici. Nato... Nato... Nimam spomina, kaj se je zgodilo.


26. avgust 2013
next
26. avgust 2013
next
26. avgust 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
26. avgust 2013
neeeeeeeeeeeeeeext !!!
super nor next
29. avgust 2013
še 2?
29. avgust 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg