Forum
ejj! js sm zdj že en lep cajt si obliovala eno zgodbico u glavi, zdj pa sm se odločla, da jo bom nadaljevala..upm da bo všeeč, in sm dodala še One Direction, da bo bolj... da si boste lažje predstavljali osebe.

zdj. 1D že veste kašni so, se bom opisala še sebe (kao)
moie ime je sofia, ker sm italjanka, mam svetlo rjave lase (nekje na meji z blond), modre oči, visoka okol 155 cm in stara sm 15 let.

oki. bom začela. zdj spodi je začetek sgodbe, po dveh nextih nadaljujem.
'sofiaaaaaaa!!! vstani če ti rečem! maš šolo!!!' 'ugh jaaaaaaaa nooo sem vstalaaaa!!!' vsako justo je tako. ubistvu je kr dobro.. sem se že navadla. oblečm se hitro strpam use u torbo, se umijem in hasta la vista dom! živim v predmestju verone, blizu šole, kar pomeni, da grem vsak dan peš v šolo. hodim s torbo na ramah po cesti in končno pridem do šole, ki je " takoooo daleč" ko pridem v šolo me vsi kot po navadi ignorirajo. všeč mi je. vedno sem bila ena tistih, ki so bli v ozadju, nič se ni vrtelo okoli mene, nič ni blo odvisno od mene. vs pouk je bil doolgoočasen ampak sem poskušala uživat v tem, ker grem direkt po šoli na pogreb moje none. čeprav me zadnji 2 leti sploh ni več prepoznala mi je velio pomenla. pouk je šel mimo hitro in tekla sem domou pojest kosilo, se preoblečt in it na pogreb. ko sem prišla na pogreb je blo vse... vse žalostno.. btw. pokopališče je blo blizu šole, kar pomeni, da je vse zelo blizu meni. in tako smo čakali da vsi pridejo na pogreb in takrat se moj tata spomne, da je doma pozabil telefon. bil je kr pomemben človek, vsi so ga poznali, veljal je za enega izmed dobrih, pravičnih, pravilnih ljudi. bla sem edina tako mlada tam. moja starejša sestra je imela zelo šibek gleženj, katerega je morala zelo pazit. javla sem se da bom tekla domou iskat ta telefon. in res sm šla in sem tekla, na poti od pokopališča sem šla mimo enega avta, v katerem je bil nek moški v črni obleki, ki je izgledal kot nek agent. v rokah je imel iPad, in neki je tipkau po njem. v tistem trenutku je bil tisti človek najmanjša stvar, ki mi je prišla na misel. tekla sem domov. ko sem vzela telefon sem tekla nazaj proti pokopališču. nekje 100m pred pokopališčem me je ustavla velika svetloba, velik oblak dima in velik booooom. ustavla sem se, pogledala in...
kar sem vidla je bla veelika eksplozija pokopališča. v trenutku sem vedla kaj, kako, nisem pa vedla zakaj. vsi ,ki sem jih kdaj poznala so bli mrtvi. moja družina, družinski prijatelji, sosedje, vsi. telefon sem dala v žep in se začela pomikat bližje pokopališču. kar naenkrat, me nekdo zgrabi od zadaj, me prime za vrat in...

oke. uvod vam je mogoče beden ampak sčasoma postane boljše. 2 nexta pa boste brali one direction

a boste počakal, da se stvari še bolj zapletejo in postanejo bolj zanimive?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

13. april 2012
next
13. april 2012
next
13. april 2012
next
13. april 2012
next
13. april 2012
okee

tema. padla sem skupaj. prebudi me mrzel veter, ki je zapihal. odprem oči in zagledam nebo nad sabo. kje za vraga sem? si mislim. počasi se dvignem in pred sabo zagledam morje. morje za mano. morje vse okoli mene. zavem se, da sem na jadrnici. ta jadrnica je velika, črna, ... strupena. rahlo je nagnjena, zato, ker so veeliikaaa jadra razpeta po celi dolžini jadrnice. jadram.. uau. vstanem, stopim iz kokpita in se previdno pomikam po palubi proti provi jadrnice. kar naenkrat pa me prestraši en glas. 'kam pa ti misliš da greš?' v tistem trenutku mi je po glavi bežalo miljon stvari. naj skočim v vodo? naj ostro obrnem jadrnico? naj se pustim, da me neznanec ubije? naredila sem nepričakovano. ozrla sem se proti glavnemu jadru. ta človek je visel najmanj 10 m visoko. jambor je bil 30m visok. ta moški pa je nekaj šaril po jadru. glede na to, da izhajam iz družine jadralcev, sem se na jadrnice spoznala. v trenutku se mi je zasvetilo. sem na regatni barki volvo ocean racea! kaj za vraga delam js tle? omggg ta barka je takoooo legendarnaaaa !! vsa je črna in to zato, ker je izdelana popolnoma iz karbona. jadra, trup, kobilica, notranjost, vinči, bum, jambor, paluba, vsee je karbonsko! to je neverjetno super stupeno legendarnooo!!! ampak še vedno sem bila na barki z neznancem. povprašala sem. počasi se je začel pomikati od jadra dol proti palubi. povedal je, da je cia agent. več let so me opazovali, ker sem baje hči nekega njegovega sodelavca, ki je umrl na neki misiji v veroni. tam so me moji 'pravi starši' posvojili in od takrat sem nadzorovana. tista eksplozija, pa pravi, da je delo tistega človeka, ki je ubil mojega pravega očeta. ko je ta človek, ki mi je to zdaj na barki pripovedoval, videl, da mene, tiste ki bi morala bit mrtva ni bilo v eksploziji, me je moral ugrabit. tako sem zdej tu, na sredi morja, da barki, zato, da me noben ne najde. želela sem vedet več. kot npr. kje sem, kdo je ta človek, kdo je tisti človek, ki me je želel ubit in kam grem. odg.: sem na sredi atlantskega oceana, ta ki me je ugrabil je agent Pierce, tisti, ki me je želel ubit je znan pod vzdevkom '21st century Blodfeld' in namenjena sem na t.i. farmo v ameriki, kjer se bom izurila v agenta. umm ok? vsedla sem se nazaj v kokpit, ko sem mimogrede, z zapestjem taknila vinč. peklensko me je zabolelo v zapestju. pogledala sem in na njem opazila tatu. z drobno pisavo je pisalo Sofia16071997. moje ime in letnica rojstva. kot da sem v kašnem taborišču... ampak mi je bil všeč. nekaj resnega z nekim pomembnim smislom. še o tem sem povprašala in rekel je, da imajo to vsi agenti. je kot nek dokaz, da si cia. samo da tega noben ne ve. tisti ki ni cia, misli ,da je to samo en krneki tatu.. in čez 3 dni smo pristali v neki ameriški marini, se privezali in nadaljevali pot do washingtona z letalom.. zasebnim letalom. ko smo prispeli v 'cia headquarters' sva se ločila. mene so poslali na tisto farmo, kjer sem preživela naslednja dva meseca. ko sem prišla ven sem bila agentka cie. omgggg ijaaaaa carskooo sem si vedno mislila. to sem vidla samo v filmih. ko so me poslali v pisarno glavnega človeka pri cii - langleya, sem se tresla kot noraaa.. in je vstopil langley, mi vse na vse smeri pojasnil in mi dodelil dokaj nenavadno misijo. 'sophie, to je pomembno. to je misija, s katero boš varovala ljudi in s katero se boš sama zavarovala. poti ven iz te misije ni. to je tvoje novo življenje. "ne" ni pravi odgovor. to misijo MORAŠ sprejeti. zdaj. za vedno.' globoko sem vzdihnila in pritrdila. drugo mi ni preostalo. in.. moje ime je sofia ne sophie. američani... haha.. .sej mam samo 15 let... moram tudi tako razmišljat. in mi je langley v roke podal mapo, v kateri je pisalo vse. kakšno delo imam, s kom delam, kakšna je moja identiteta, vse. po tem sem stopila na letalo in po 23 urnem letu stopila z letala v sydneyu.. 'hmm.. lepo to' sem si mislila. pred 3 meseci sem še umirala v šoli, 3 mesece pozneje pa sem v avstraliji na ciini misiji. z dvemi louis vuitton kovčki sem prehodla celo letališče, ker nisem našla izhoda (haha). in potem vidim enega velikega moškega oblečenega v črno, ki je povpraševal po t.i. punci imenovani chloe. to ime mi je bilo znano. pogledala sem na mojo novo osebno izkaznico, na kateri je pisalo chloe goodnight. haha niceee sem si mislila. stopila sem do njega in mu pokzala osebno. 'končno' je rekel. 'sem se že zbal, da te je kdo ugrabil ali pa da si se izgubila.' ' za ugrabitev nisem toliko prepričana. sem se pa rahlo zgubila že na letališču..haha' sem odvrnila. povedal mi je da mu je ime Paul Higgings in, da je bodyguars 5ih fantov, s katerimi bom delala. jap. postala sem 2.stilistka One Direction. moje notranjost je poskakovala, se drla, se tresla od veselja, mojo zunanjost pa sem ohranila resno. pospremil me je do mercedesovega SUV avta, je vzel moje kovčke in jih pospravil. v rokah sem imela mojo novo najljubšo lady dior torbico, v kateri je bilo vse kar sem rabla in se ni imenovalo oblačila, čevlji, torbice, ličila in accessories. v torbici sem imela tudi eno pištolo (ooo hell yeah! i'm cia bitch!). peljali smo se do nekega hotela, kjer sem izstopila. tamkajšnji uslužbenci so me popeljali, do recepcije, kjer sem dobila nadaljna navodila. morala sem it v 5. nadstropje, do sobe št. 15. a preden sem šla, me je receptor prosilm, če si lahko sezujem čevlje, ko hodim po hodniku. zdeli so se mu previsoki in mislil je, da bodo pete uničile preproge. no, sej je res, da sem imela kovinsko srebrne petke, z peto, s katero lahko narediš luknjo v les. ' ne skrbite. saj so samo christian louboutin, nič jim nebo.' pogledal me je postrani. sej vem, da je rekel, da lahko pete uničijo preproge. jaz sem mu odgovorila, da preproge nemorejo uničit petk. preden je lahko kaj rekel sem stopila do dvigala, vstopila in pritisnila gumb s številko 5. vrata so se zaprla in hitro sem segla v torbico, po mojo dior šminko. lepo sem si jo nanesla, se še malo pogledala v moje mini ogledalo in nadaljevala po hodniku, ko so se vrata odprla. z srebrnimi louboutinkami sem stopala po hodniku in previdno opazovala številke sob. šokirano sem obstala pred sobo št. 15. vdihnila sem globoko in potrkala. ob vsakem trku na vrata je moje srce preskočlo bitje. in tako sem stala kot kip pred vratmi, vsa tresoča. kar naenkrat slišim: ' ijaaaaaaaaa louu kaj misliš odpreeet?' to je harry reku. ' nemoreeeem!!!, hjjooo pa kaj ne vidiš da se borim z liamom?' je lou odvrnil. in potem liam : 'zaaaaaaynnn!' zayn:na wcjuuuu nemorem človeeek!!! liam: niall!! spusti uni sendvič sej ti nebo pobegnuuu!! pejdi odprreeeet!! niall: mhm. in res potem slišim nekoga, ki hodi vratom naproti. in vrata se odprejo. pred mano stoji niall horan.
14. april 2012
next
14. april 2012
next
14. april 2012
Next!!!
14. april 2012
neeeext
14. april 2012
aia! če kšne besede ne razumeste povejte. in zdj slike:
barka na kateri sm se zbudila:


1D (to je blo ko so bli na san remu februarja letos) :


neki podobnega sofii(samo predstauljajte si malo bolj rjavkaste lase in malo temnejšo polt...sofia ni kot yogurt ):



evoo 3 nexti pa nadaliujem zgodbo
14. april 2012
neext
14. april 2012
Next
14. april 2012
aiaaa in:
moje louboutinke:


moja lady dior:


hehehe..sm malo nora na te reči..
14. april 2012
next
14. april 2012
Next!
14. april 2012
Okiii
pred mano je stal niall horan s sendvičem v roki. On je gledal mene, js sm gledala njega. On me je "pregledal" od glave do pete in nazaj gor do glave. Prestrašeno sem gledala in lih ko sem se želela predstavit reče: lepi čevlji. Pogledam jih, pogledam njega in po nekaj trenutkih začnem 'jaz sem chloe goodnight, verjamem, da sem vaša 2. Stilistka.' niall: aa!! Jaa sei so rekli da naj te pričakujemo. Vstopi.' in tako vstopim in pred sabo zagledam... Zagledam veelik prostor, ki b si lahko prislužil guinnesovo nagrado za najbolj razmetan prostor. Neverjetno... Ne razumem niti kako je to mogoče... In kar naenkrat na moji desni slišim dva različna glasova: arghaghrgrgagaraaragrar. Wtf? Si mislim. Obrnem se in opazim louisa na liamu. Zavesta se, da nista več edina dva v sobi. pogledam jih. Lou stopi z liama in in stopi do nialla. Vsi 3 me gledajo, kot da sem koga ubila..ampak nisem...še.. No, želim si nekoga ubit zelo zelo, zdej ki mam pištolo :>. Opogumim se in rečem:' sem chloe goodnight
14. april 2012
Next!!
14. april 2012
Sem tista, ki bo poskrbela, da boste bilokje, bilokje izgledali kot da ste pobegnili iz modne revije. No ne lih tako ampak.. No.. Pač...mjooo sej razumeste kaj mislim noo.
Prikupno se mi nasmejejo. Kar naenkrat zaslišm za mano : no, kdo pa je to? Obrnem se. Harry Styles. V vsej njegovi veličast, popolnosti, lepoti, neverjetno veliki privlačnosti... Js: sem chloe goodnight. Vaša druga stilistka. Harry: mhm, lepi čevlji. Ti je všeč sydney? Wow. Že drugič mi nekdo pohvali čevlje.jah no.. Sej so kr strupeno dobri . Js: hvala, mah.. Zanimiv je. Vedla sem kaj je delal. Samo js nenj nebom padla. Nope. He may be Styles, but he's not my style. Liam: čez 8 ur imamo let za london. Do takrat bi radi uživali kolikor se da. Js in lou gremo surfat. Niall gre v živalski vrt, harrry in zayn pa morasta ostat v hotelu, ker sta se že dovolj zabavala prejšnjo noč. Hahaha. Lou: predvidevam, da, glede na to, da si pravkar prišla, nimaš nobenih načrtov.. S kom bi šla? Js: grem z niallom v živalski vrt, ker vidim morje vsake 5min, koal pa ne. Liam: ok. Js in lou gremo. Uživajte niall: *spusti sendvič, vzame svoj iPhone in reče* gremo? Js: mhm. Pospremi me do vrat. Po hodniku hodimo en ob drugem, v tišini, do dvigala. V tišini vstopimo in vrata se zaprejo. Takrat pa...
14. april 2012
Next!!
14. april 2012
neeeext
14. april 2012
next
14. april 2012
next
14. april 2012
next
14. april 2012
Vrata od dvigala se zaprejo. Takrat pa se niall "zagunca" na mestu in se "zaleti" vame. Nemorem si pomagat, da se ne nasmehnem. Sej je zabaven. Vrnem mu. Oblečen je bil v črno kratko majico in čez je imel dolgo pleteninasto modro majco, na gumbe, zavihano do komolcev.. Jaz sem nosila že prej omenjene louboutinke , črne dolge oprijete hlače, sivo majco, s 3/4 rokavi in viseče, zapletene, ostre uhane. . Ponovno se je "zaletel" vame in tokrat, sem se odločila da mu bom vrnila enkrat za prav. Nalašč sem se zaletela vanj s vso močjo. Z glavo sem se zaletela v njegovo ramo. Moji dolgi uhani so se zataknili na niallovo pleteninasto dolgo majico. Zajela me je panika in začela sva se reševati kot nora. V dvigalu. V nekem trenutku me je niall z roko ponesreči porinil v kot dvigala,a ker sem bila še vedno "povezana" z njim se ga povlekla z mano. Takrat je niallu padel iPhone iz žepa in oba sva segla na drugo stran dvigala, da bi ga vzela. Niall je stegnil svojo desno roko, na kateri je imel ostro zapestnico, in z njo "šel skozi mojo lepo sivo majco. Na boku kjer je šiv, je niall z njegovo ostro zapestnico strgal tisti šiv. Imela sem veliko luknjo na preveč vredni majci in moja glava je bila "pritrjena" na Nialla. Takrat se je dvigalo ustavlo in vrata so se odprla. Pred nami je velika množica ljudi, ki čaka na dvigalo. Oni zrejo v naju, midva zreva vanje. Niall sem potegnila še bližje k sebi in mu ukazala naj ves čas hodi ob meni. Da se ne vidi luknja na majci. In tako in tako sem še bila zapletena v majco z uhanom. V tišini sva stopila iz dvigala in previdno stopala po veži. Obrneva se in na moji levi opazim uslužbenca, ki je bil z mojimi kovčki napoten proti sobi. Ustavila sem ga, stekla svo do njega in dal mi je en kovček. Skupaj sva šla v wc in tam si je niall slekel dolgo majco in prepustil meni odpletovanje. Obrnjen je bil proti zidu in se tresel. Ko sem reševala zadji vozel sem ga ne preveč močno udarila v ramo. Obrnil se je in se začel še bolj smejat. Spomnil me je na tisto, ko so ljudje buljili. Skupaj sva se smejala na wcju in upala, da bo to vse čimprej minilo. Ko sva se zresnila, mi je dal kovček nad umivalnike in ga odprl. Uhan sem si odpletla in mu vrnila majico. Brez besed je vzel majico in brez besed buljil v kovček. "kaj za.." v kovčku so ležale same obleke: večerne obleke, coctail obleke, obleke za na plažo, obleke za spat, obleke za na pogrebe, poroke, sestanke, t.i. Sundress obleke... "kaj?" sem vprašala. "je to vse kar ti imaš? Obleke?" "uhm..ne? V drugem kovčku imam še nekaj hlač in majc in torbic in čevljev in ličil in verižic ipd." "aha. ... ... " trenutki so minevali in kmalu sva se zavedla, da sva pozna. Snela sem si uhane in iz kovčka vzela sivo obleko, ki se je v bokih razpršila na vse strani, in , ki je segla do kolen. Ostro sem ga pogledala. Dobro je razumel, kaj sem mu sporočala. Obrnil se je proti vratom in začel. "in.. Iz kje prihajaš?" "iz verone, ne ,mislim, iz evrope...amerike...washingtona,...*pogledam na osebno izkaznico* iz francije?" "aha... .. In kakšno se ti zdi tu?" "ma.. Sej je lepo..toplo.." oblečem se, si popravim frizuro in zaprem kovček. Ko pridem ven iz wcja, izročim kovček uslužbencu, ki je tam čakal. Zavem se, da sem izgubila nialla. Zazrem se naokrog po veži. Ni ga. Grem pogledat ven. "končno" zavzdihne. Čakal me je pri avtu. Ko se vsedeva, ga vprašam:"kako ti je to ratalo?" "o čem govoriš?" "ko sem se oblačla si še bil pred mano, ko sva šla ven si izginil" "aaaa.. To.. Ko si 'oddajala' kovček, srm šel ven" "a" počutla sem se kot nek bedak. Vožnja do živalskega vrta je bila... Tiha. Noben si ni upal govorit. V živalskem vrtu je bilo lepo, vidla sva veliko živali in se na nek čuden način bolje spoznala. Povedal mi je veliko zgodb o tem, kako je bilo ko so bili v ameriki ipd. Ure so minile in odpravili smo se proti letališču. Jaz sem šla na letalo nekaj prej, ko so oni še morali pozdravit fane. Po doolgem letu, smo prispeli v London.
15. april 2012
neeext
15. april 2012
next
15. april 2012
next
15. april 2012
neext
15. april 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg