Forum
(izmišljena zgodba)
Ime mi je Sonja in sem stara 14 let. Že od malega ljubim deketivke in kriminalke. Moja mami je policistka in moj oče dela v nekem podjetju. Doma imam nemškega ovčarja Monti-ja. Moji najboljši prijateljici za vedno je ime Anja in če je ni ob meni sem naravnost izgubljena! V šoli mi gre (še kar) dobro in ljubim sladoled!!! Emm.. kaj bi vam še lahko zanimivega povedala o mei.... imam strica iz mamine strani ki je svinjsko bogat! Včasih ko morata oče in mam oba delati ponoči in podnevi me pošljejo k njemu saj živi blizu. Takrat se imam fenomelano! Lahko si mislite če ima toliko denarja. No povedala vam bom kako se je vse začelo in kaj se je sploh zgodilo!

Anja me je z komolcem dregnila v rebra tako kot ponavadi. Lahko sem hvaležna da jo imam ob sebi vsaj v šoli ko pa nisem niti malo pozorna na okolico in snov. Ko smo že pri snovi smo ravno jemali zgodovino. Prijela sem nalivnik in začela pozorno prepisovati z powerpointa. Ampak pozorna sem samo takrat ko kaj pišemo. Drugače pa se takrat za 45 minut vsako uro v šoli preselim v svoj mali svet kjer sem jaz ta glavna in jaz rešujem svet hudih muk umorov! Jah kaj čem to detektivsko žilico sem dobila po mami. Ampak nikoli nisem pričakovala ali si sploh mislila da bi se kdaj zaposlila na policiji čeprav bi mi mami lahko zlahka spravila tja. Velikokrat si predstavljam da preprečim umor še preden se zgodi in sem junakinja! Ampak potem se vrnem h stvarnosti ter sem spet običajno 14-letno dekle. Ko smo že pri vrnitvi k resničnemu življenju se tudi mi vrnimo iz moje razlage o mojih sanjah. Oblečena sem bila v črtasto majico, črtasto jopco, rdečo jakno, kavbojke na korenčka in škornje z neti.
03. februar 2012



tuki glejte jakno
03. februar 2012



take hlače
03. februar 2012



taki škornji
03. februar 2012
jutr dam naprej
03. februar 2012
next
03. februar 2012



taka jopca
04. februar 2012



pa taka majca
04. februar 2012
Ko sem prišla domov je bilo vse kot ponavadi. Očeta še ni bilo iz službe in prav tako mame. Vzela sem si sadje saj se že v šoli jedla kosilo. Naredila sem še domačo nalogo, učenje preložila na večer in se spravila na računalnik. Kmalu zatem je prišla domov mama. Slišala sem kako je zaloputnila vrata za seboj. Stekla sem dol in pogledala kaj je bilo narobe. Mama je sedela za mizo in se držala za glavo. Srce mi je začelo hitro biti ker me je postalo strah kaj če je kaj narobe. Odšla sem do mize, se usedla nasproti mame, jo prijela za roko in jo karseda mirno vprašala kaj je narobe. "mah... služba! Imam nemogoč primer!". Oddahnila sem si in se hkrati vznemirila saj to je bilo prvič da mi je zaupala z njenimi primeri iz dela. "kaj pa je?". "ne bom te vpletala v moje težko delo ljubica! Že tako ali tako preveč bereš kriminalke in preveč detektivskih filmov ter nanizank gledaš!". Podobno moji mami. Ponavadi nisem želela vrtati vanjo z vprašanji iz službe ampak tokrat je primer res izgledal zakompliciran in zanimiv zato je v meni vzburil še večji izziv. "prooosim mami povej kaj je!". "ljubica..". "PROSIM!!!!!!!!!!!!!!". sem izsiljevala. Globoko je zavzdihnila. "no prav.......".
želite izvedt kaj je blo z primerom??????
04. februar 2012
u25153
u25153
next zame plosimmmm
05. februar 2012
next+nova bralka
29. januar 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg