Forum
u66153
u66153
Nekega jutra sem se zbudil in deževalo je. Peljal sem svojega psa na sprehod, ko sem slišal nek šum v grmu. Kadar pridem domov, ogenj ponavadi gori, vendar tokrat ni bilo v kaminu niti trohicice plamena. Na Twitterju sem začel pisati pismo naj prijatelju. Napisal sem mu:
"kak si. mi smo v dežu in grozsi. rex joka kt mš, lije kt z škafoa.kak pr vs???"
Ni mi odgovoril niti čez 5,10,15,20,25,30,35,40,45 minut! Prestrašil sem se, kaj je z njim. Z Rexom sva tekla do ulice Slabi ovinek 823. Bila sva vsa premočena, njega pa ni bilo doma."Oh, Rex! Tekla sva za NIČ!" Rex je zalajal. Ko sva prispela nazaj domov, je oče zaskrbljeno bral časopis, mama pa z resnim obrazom pometala z metlo. "Kaj je?" sem vprašal. Oče je z jezno-žalostno-resnim obrazom rekel:"Mama je izgubila službo, meni pa so znižali plačo. Sine, moral boš v službo..."
Mama me je bolj sproščeno pogledala in mi naposled le rekla:"Andrej, pojdi v službo. Za nas - drugače bomo umrli od... od... bilo česa!"
Prikimal sem, a kot miš. Mama in oče sta me objela.

A nadaljujem?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

18. februar 2012
next
18. februar 2012
next =)
19. februar 2012
u66153
u66153
NEXT:

Zbežal sem v svojo sobo in se spraševal, čemu sem sploh prikimal. 'Starša nista normalna' sem pomislil. Pogledal sem na postelji, na postelji so bili Škotski glasovi (naš časopis) in na naslovnici zagledal: USLUŽBENCI ZAMAN POŠILJAJO PROŠNJE ZA SLUŽBO in ŠTEVILO PLAČ POČASI PADA. Zdaj vem, zakaj moram v službo. Nehalo je deževati in Reksa sem peljal ven, na zrak. Ko sem se vrnil, ni bilo več elektrike, bil pa je topel čaj.
next mogoče DAnes ali ju3
21. februar 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg