Forum
Hello!
To je moja nova zgodba, v kateri nastopa junakinja Liv, ki se ji življenje nenadoma spremeni. Zgodba je izjemoma pisana prvoosebno, kar pomeni, da na celotno stvar gledamo z Livinega zornega kota.
Več ne bom izdala^^, mogoče vas bo k branju pritegnil tale prolog:

Moje življenje je bilo včasih srečno, polno smeha in pozitivne energije.
A kmalu sta me zapustili dve osebi, ki sta bili v mojem svetu najpomembnejši. Bili sta moji sonci in brez njiju je v mojem svetu zmagala tema, ki ni prepuščala niti najmanjšega žarka sreče.
Vse se je začelo vrteti v začaranem krogu depresije, iz katerega nisem mogla uiti.
Bila sem ujeta. Bila sem ujetnica lastne glave in lastnega življenja. In to sem hotela spremeniti.


Tako!
Upam, da vam je bil prolog všeč, naj pa le še dodam, da to ne bo fantazijska zgodba. Veselim se vseh bodočih bralcev te zgodbe, tako kot njihovih komentarjev in mnenj.
Uživajte v branju!
Xoxo, Claire
22. februar 2018
Next
22. februar 2018
Next
22. februar 2018
Anabell_Black
Anabell_Black
Next
22. februar 2018
~Animals √
~Animals √
Next
22. februar 2018
SvetePomaranče
SvetePomaranče
Next
22. februar 2018
Next *o*
23. februar 2018
Next
23. februar 2018
Next pride predvidoma danes!
glede časa ne bom razpredala, bom videla, kako mi bo zneslo^^ ampak danes bo
23. februar 2018
Next, zgleda super
23. februar 2018
V pokončnem ogledalu v svoji sobi sem si ogledovala svojo podobo. Za svoj prvi dan na priznani in ugledni gimnaziji Sweltilore sem se še posebej lepo uredila. Saj ne, da drugače ne bi bila urejena, prav nasprotno, le pravim, da sem se danes oblekla še lepše kot ponavadi. Svet se je spremenil, to vemo vsi. Zdaj te zaničujejo že, če se ne oblačiš po njihovem okusu, če nimaš najnovejšega Iphona in če pri desetih letih še ne uporabljaš make-upa. To mi je vedno razjedalo živce in mi jih razjeda še zdaj. Z roko sem segla skozi svoje goste, svetle lase, ki so bili proti konicam vedno bolj rjavi. Vedno sem trdila, da sem ena izmed srečnic, ki se lahko pohvalijo, da imajo naraven ombre. Ko sem ugotovila, da jih z roko pač ne bom mogla dovolj dobro razčesati sem se počesala s krtačo. lase sem spletla v elegantno kito, ki je šla ob strani moje glave in na konec kite sem pritrdila zlatega okrasnega metulja. Izgledala sem prekrasno. Kita se je prečudovito podala k beli obleki z zlatimi bleščicami, ki sem jo oblekla danes. Ko sem preverjala, ali je res vse popolno, vključno z make-upom so se odprla vrata moje sobe, ki so bila polepljena s številnimi posterji najstniških idolov.
Skozi vrata je pokukal moj prvi oče, Harrold in mi dejal, da naj se podvizam,
če hočem, da naju z mojim bratom Viljemom odpelje v šolo. Vem, da je stavek 'moj prvi oče' zvenel malce čudno, a moja starša sta istospolno usmerjena. Svoje biološke mame ne poznam, vem le, da mi je dala moje ime, Liv, kar je krajša oblika imena Liviana, a me nihče ne kliče tako. Liv sem za prijatelje, starše, učitelje ... Pišem se pa Hathaway, tako kot Harrold in Andrei, moja očeta.
Čez nekaj minut sem se odpravila iz svoje sobe, na hrbtu pa sem nosila novo dizajnersko šolsko torbo znamke Dakine. Obula sem bele balerinke in stekla k avtu, ki je bil parkiran pred hišo. V njem je že sedel Harrold in nestrpno tleskal s prsti, saj sem bila za njegov okus zmeraj veliko prepočasna.
Upala sem, da se bo že enkrat sprijaznil z dejstvom, da smo dekleta, ko gremo v javnost zmeraj urejena, za razliko od njega, neobritega in nepočesanega trmoglavca. Poleg Harrolda je sedel moj starejši brat Viljem, ki je obiskovak zadnji letnik gimnazije Sweltilore. Vsakemu se je prikupil že s svojim videzom, a ko je pokazal svojo pravo naravo, so ljudje za njem noreli kot najstnice za Justinom Bieberjem.
Ko sem vstopila v avto, je Harrold takoj speljal. Vozil je hitro kot dirkač Formule 1, a spreten ni bil niti pol toliko. Pešci so prestrašeni odskakovali, avto je nekajkrat zadel v pločnik, Harrold pa je večkrat tudi izsilil prednost.
Kljub vsem zapletom smo prispeli do gimnazije Sweltilore, ki jo je zasnoval svetovno znan arhitekt Giordi Lacoste, kar se je tudi videlo. Stavba je bila visoka, čistih linij, smotrno razdeljena in že na prvi pogled si se zaljubil vanjo.
Upala sem, da bodo tudi ljudje tako prijetni, kot je na pogled stavba. S to mislijo sem izstopila iz avta, pomahala Viljemu, ki se je odpravil k sošolcem in pogumno stopila na natrpano šolsko dvorišče.

Evo! Next končan! Hvala vsem, ki to berete in tudi tistim, ki še boste brali. Opravičujem se za vse napake, ki jih lahko najdete v textu, v kratkem pa boste tole zgodbico lahko spremljali tudi na mojem Wattpadu ( @Ellieyane ).
Že vnaprej se vam zahvaljujem za Next-e, a kot morda že veste, sem najbolj vesela komentarjev. Tem obširnejši so, tem boljši. Nič ni napačno!
23. februar 2018
se opravičujem: so ljudje za njim noreli*
23. februar 2018
Neextt
24. februar 2018
Svete Pomaranče
Svete Pomaranče
Next! Odlično opisuješ!
24. februar 2018
Next
24. februar 2018
Next
24. februar 2018
Fawn
Fawn
Next
25. februar 2018
Next!!!
meni je ful všečno
25. februar 2018
Next
19. marec 2018
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg