Forum
u43225
u43225
Bila sem v premožnem srednjeveškem gradu. Bila sem v ječi, ki je bila na dnu grada. Nisem imela obutve in zeblo me je v noge. Zaradi razbite okne mi je mrzel veter pihal naravnost v obraz. Zaslišala sem korake. Vedno bližje so mi bili...Nato sem zagledala postavo. Postavo znanega mladeniča. Odklenil mi je vrata in ušla sem. Pobegnila sem iz grada. Čez nekaj časa, ko sem že bila v bližnjem gozdu sem zaslišala krike. Nekdo me je izdal. Videla sem konje, na njih viteze, ki so se začeli poditi za menoj. Pognala sem se v tek. Splezala sem na neko visoko listnato drevo. "Tu me ne bodo videli..." sem si mislila in upala, da bo tako.
Nato ssem slišala glas, ki mi je nekaj govoril. Znan glas. Nato sem videla..njo, mojo prijateljico. Oddahnila sem si.
"Ella, spet si kričala," je rekla Jessica, moja najboljša prijateljica in sostanovalka. Živiva v prekrasni vili...Ah, vam bom vse povedala kasneje. "Spet to sanjam. Ne vem, kaj je narobe. Mislim, da sem prekleta," sem resno rekla, vendar Jessie ni odgovorila. "V šolo morava. Ura je 7:00. Greva se obleči, pozjtarkovati..."
Medtem, ko bova to postorili, vam bom povedala več o meni in Jessici. Jaz sem Ella. Ella Gilbert. Živim s prijateljico Jessico Watson, ki je stara 18. Jaz pa 19. Živiva v vili na Floridi, nekje ob obali.

Jaz:




Jessica:




Najina vila:




Jessini starši so pred enim letom zadeli na loteriji. Jessici so kupili vilo, jaz sem pa starše prepričala, da sem dovolj stara in odgovorna, da lahko živim s prijateljico. Pustili so mi odditi.

"Zdaj pa greva," je nejevoljno rekla Jessica. Do šole imava 10minut. Vedno greva s taksijem.
Prišle sva ravno pravi čas. Čez 5minut zvoni. Šla sem v biologijsko učilnico. Pripravila sem se za pouk. Do zvonenja sem sedela v klopi. Profesor je vedno točen in tudi danes ni bilo drugače. Nekaj se je jezil, nato pa začel govoriti. Nato sem ugotovila, da sva v razredu samo jaz, neki fant in Jessica. Ups, saj res. "Ja kaj..." "Oprostite, profesor, pozabili smo na kulturni dan. Že gremo, že gremo..." Zginilismo iz razreda in takoj smo šli iz šole. Sramota, avtobus nas čaka. SAMO nas! Najraje bi se pogreznila v zemljo...





Učiteljica, tista stara profesorica matematike je bila pri vrati in nas 3, ki smo pozabili jezno gledala. "Hvala bogu, da sem pozabila nekaj zvezkov," sem si mislila. "Kje, za vraga, pa ste bili?" Je nam rekel razrednik, ko sva se z Jess vsedle na prosti sedež v avtobusu. Razrednika sva nedolžno gledali, ostali so se pa hihitali. Vsaj dve sva, nisem edina, to je glavno, oziroma tri. Skregal naju je, midve sva ga samo gledali in je poslušali, nato se je pa lotil še Nicka. Tudi on je pozabil. Včasih sva se še družila, ampak se je postavil na stran tistih polizancev, pedrov, najinih sošolcev, ki so važni in se ne družijo s puncami, ker mislijo, da so kul. Punce pa mislimo, da so geji. Pa tako dobra prijatelja sva bila...
"Lej, kaj imam," je rekla Jess in iz torbe potegnila svoj Nintendo 3DS. Pozabila ga je dati iz torbe. "Uuu, še polni je," je rekla in se nasmehnila.





"Če bi se spomnila, da imamo kulturni dan in 2 uri vožnje bi ga tudi jaz vzela. Pa ga nisem," sem rekla. "Bom lahko tudi jaz igrala?" Seveda je prikimala.
No, gledati gremo neko predstavo o tako imenovano pravljici Hudičev volk. Bedno. Sovražim gledališče. Bila sem zelooo utrujena, saj, odkar imam sanje, ki se povezujejo, ne spim. To je že kakšna dva tedna. Samo Jessici zaupam. Samo ona ve zato.
In...tako sva igrali njene bedne prašičke dokler nismo prispeli in smo se v gledališču skoraj vsi dolgočasili. Vendar smo morali poslušati, ker imamo v ponedeljek spis o tem. Danes je petek. Po eni uri se je predstava končno končala.
Zrinili smo se iz gledališča ter pohiteli v avtobus. Sovražim te stare buse. Tako rumeni so in spominjajo na drisko, svežo drisko, fuj. Mnenja ne bom spremenila. Škoda, ker se je Jessin Nintendo izpraznil. Nisva imeli kaj za početi, zato sva klepetali. Povedala sem ji vse o mojih sanjah, vse podrobnosti...
Začelo se je, kot sem že omenila, približno dva tedna nazaj. Sprva so me imeli vsi radi in so me lepo sprejeli. Živela sem v kraljestvu, pri princu. Vendar sem se jim po nekaj dnevin začela zdeti čudna. Vprašala sem jih, v katerem stoletju smo. Na srečo so mi povedali. Smo v 14. stoletju, natančneje leta 1350. Povedala sem jim nekaj o sebi. Nisem lagala in to je bila napaka. Zdaj vsi mislijo, da sem čarovnica, ki se povrhu še laže. Omenila sem jim teh ologijo, elektriko in vse to. Princev oče, Henri 13, je menil, da me maroja zapreti v ječo, kjer naj bi ostala do konca življenja. Upirala sem se in jih prepričevala, da govori resnico. Seveda meni ni nihče verjel in vsi so se strinjali s kraljem, ki je menil, naj me mučijo. Razen enega. Njegovega sina, princa Williama. Ljubi me. Zdaj sem, kjer pač sem, torej v mrzli ječi.
Najhuje pri vsem pa je to, da čutim, vse čutim, in rade in umazanije, mislim, ko se umažem...grozno...vse ostane...bojim se...Ko se zbudim, sem omazana, mrzla in popraskana.
Prispeli smo. Z Jessico sva takoj dobili taksi in se odpeljali domov. Nič nisva govorili. Jessica me je vedno spraševala, zakaj sem zjutraj takšna, ampak ne vem, če mi je verjela, saj se je le smejala. Le kaj si je mislila. Te dni je bolj resna. Prepričana sem, da mi verjame.
Pot se je končala, sva pred vilo. Šle sva vanjo in si v kuhinji naredile nekaj za pod zob. "Jess, bojim se. Zaradi sanj. Ura je 13:30 in knjižnica je odprta do 18:00. Rada bi izvedela več o gradu. Boš šla z mano?"
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Vam je prvi del všeč?
Nekaj nextov pa nadaljujem.
17. marec 2013
u113639
u113639
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
17. marec 2013
u113639
u113639
++lahko vključiš 1d?
17. marec 2013
u43225
u43225
Mogoc bom...ce bos ti edina bralka (-.-),kokr zgleda,bom
18. marec 2013
next
20. marec 2013
u125787
u125787
neeeeeeeeeext
20. marec 2013
u43225
u43225
Jessica je seveda privolila. In...Najedli sva se, pojedli sva tisti kruh z nutello in se odpravili. Najeli sva neki taxi in odšli. Med potjo sva se pogovarjali o mogočih prekletstiv, kako se jih rešiti in take fore. Resni sva bili. Zelo, zelo resni. Le kaj si je mislil tisti voznik. Da sva nori ali pa, da sva zmešani. Nekaj takega zagotovo. "DIjoo," sem izjavila, ko je Jessica plačala vozniku. Odpravili sva se proti vhodom knjižnice.

Knjižnica:




Tista knjižnica mi je bila vedno pri srcu. Že od malih nog. Ne le po zunanjosti, ampak tudi po tem, kaj vse ima. Tudi stare knjige in pergamente, ki so nastali pred stoletji. Čeprav mislim, da ne originalne.
"Pozdravljeni mladi dami," naju je takoj, ko sva vstopili, nagovorila prijazna knjižničarka. "Kaj iščeta? Vama pomagam?" Z Jessico sva se spogledali. Z očmi mi je nakazala, naj jaz rečem. In tudi sem. "No...iščeva neke stare knjige. Res stare, iz leta 1350 ali prej. Ali jih imate?" Upam, da sem prav povedala. Kar malo čudno je izpadlo. Drugi, ki so bili v knjižnici so me čudno pogledali. Najraje bi se pogreznila v zemljo, ampak želim odstraniti to prekletstvo! Nekaj časa je še bilo mirno in ko se je knjižničarka zbudila, je naposled le rekla : "Oh, ja, nekaj pa imamo! Izvodi sicer niso originalni, ampak so preveč vredni, da bi jih kar tako dajali v knjižnice," sledili sva knjižničarki, ki naju je pripeljala do "Kotička starih knjig,". "Tukaj so izvodi," je rekla. "Kot vidita, jih ni veliko, ampak nismo naredili kopij vseh, saj so bili eni v obupnem stanju. Ampak poglejta ta pergament! Ne le, da pisava ni zbledela, originalnen izvod je neverjetno ohranjen. Upam, da bosta znali prebrati," je rekla in ko je hotela odditi, je še dodala:"Pa podita previdni saj imajo tudi izvodi svojo vrednost!" Nato je izginila za vogalom.
"Poglej," sem rekla in Jessica je pogledala. "Kaj piše," me je vprašala, jaz pa sem brez težav prebrala naslov z zapleteno pisavo, ki je bila sicer vidna, kot, da bi jo napisali včeraj. "Prekletstvo sanj," sem rekla in začela brati.
"Vsakih sto let, od leta 913 naprej, se rodita fant in punca s prekletstvom, ki imata tudi nekakšen dar. Dari se med seboj razlikujejo. Fant in punca začneta sanjati sanje, ki so med seboj povezane, na enako noč." Ustavila sem se. "Zakaj ne bereš naprej," je vprašala Jessica. "Pa daj ti! Komaj kaj preberem, rada bi si oddahnila. Poglej kakšna obupna pisava," ni bilo odgovora. Nato sem ponovno začela brati. "Prekletstvo morajo odstraniti. Če po dveh mesecih, od tedaj, ko so začeli sanjati preklete sanje, prekletstva ne odstranijo, obe osebi umreta. Smrt je nasilna in se zgodi v sanjah. Osebi se ne prebudita več. Če želijo preklete osebe izvedeti, kako prekletstvo odstraniti, morajo slediti namigom v sanjah." končala sem. Ni bilo več kaj za prebrati. "Kdo, za vraga, je to napisal?" je vprašala Jessica, jaz pa sem ji samo rekla. "Izvedela sem, kar rabim. Nočem umreti. To je resna stvar in o tem se boma pogovorile na poti domov." In sva tudi se. Jessico je začelo skrbeti, saj ni hotela, da umrem. Jaz pa nisem hotela več spati. Le kdo je tisti fant, ki je preklet? Kakšen dar ima? Kakšen dar imam jaz? Sedela sem na postelji in premišljevala. Dolgo sem premišljevala. ko sem se ob 21:00 odločila, da grem spati. Morala sem najti fanta.
20. marec 2013
u125787
u125787
neext
20. marec 2013
neext
20. marec 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
20. marec 2013
next
23. marec 2013
u43225
u43225
Bom zej nextala
23. marec 2013
u43225
u43225
Torej,bila sem na drevesu med vejami. Ni bilo še povsem temno in lahko bi me videli. Vitezi, ki so sedeli na konjih pa so nevedoč, da so šli mimo ubežnice, leteli naprej. Ha! Me prav zanima kdo je še preklet. Nekaj časa po tem, ko jih nisem videla, sem tiho splezala drevesa. Nekaj sem gledala, nato pa začela teči kakor hitro so me nesle noge. Samo da me ne dobijo!




{Klik}

Čez nekaj minut teka sem varno prišla do gradu. Vsi so spali ali pa jih nisem videla. Če je temno me tudi oni ne bodo. In me tudi niso. Šla sem naravnost v ječe, samo tisra vrata niso bila zaklenjena; princ jih je odklenil ko me je rešil. Pogledala sem ječe. Bila sem sama. On torej ni v ječi. Samo jaz sem ena budala, da sem povedala resnico. Kako sem mogla biti takoo neumna! Šla sem po osvetljenih stopnicah navzgor. Pot sem poznala. Vedela sem, da pot vodi tja, kamor ne me bodo prišli iskati; na podstrešje! Šla sem tja. Iz kramarije sem si potiho naredila "gnezdo", kjer bom spala. Nisem vedela, da delam napako.
-------------------
Kaj se bo zgodilo jutri?
Kaj je naredila narobe?
Kdo je fant, ki je poleg nje še preklet?
23. marec 2013
neeeext
23. marec 2013
neext
23. marec 2013
u120926
u120926
Kaj se bo zgodilo jutri? Dobili jo bodo...
Kaj je naredila narobe? Šla je nazaj v grad...
Kdo je fant, ki je poleg nje še preklet? Nick!
Zdaj pa nexxxxxxttttttt!!!!!
23. marec 2013
u125787
u125787
Kaj se bo zgodilo jutri?Našli jo bojo.
Kaj je naredila narobe?To da ni pobegnila.
Kdo je fant, ki je poleg nje še preklet? Nick.
NEXT!
23. marec 2013
nexttttt+nova bralka
23. marec 2013
u43225
u43225
Nick! Točno, on obstaja :'DD
--------------------
Zbudila me je sončno svetloba, ki je poplesavala po mojem obrazu. "Jess, spet smrčiš!" Sem
Izjavila. Ko sem hotela budilko...ŠOLA! Budilka ni zvonila. Zdaj...sem odprla oči. Kaj? Vstala sem. Kako? Kdaj? Kdo? To so bila vprašanja, ki sem si jih postavljala. Sem budna ali ne? "Ella," sem zaslišala...zaslišala sem...nje...njega...Saj ne morem verjeti! "Sem budna ali ne, sem budna ali ne...?" Pravzaprav sem bila še zdaj na podstrešju! "Tebe sanjam...Vsaj v sanjah ti lahko povem, da te ljubim," je rekel...NICK! ZBEŽATI MOREM! MISLI, DA SANJA, ME BO ŠE POSILIL! Res je, da je pravil prijateljem, kaj je sanjal. Da je poljubljal in spal, če veste, kaj mislkm, s puncami. Nisem morala verjeti. On? Kako? Zakaj? Zakaj ravno on? On? Nemogoče! "Pridi sem," je rekel in se smehljal. Spal je zraven mene? Uau. Prav neumno sem se počutila v njegovem imenu. Ampak varno. "Bolj tiho bodi," sem zašepela. "Tudi ti več dni, tednov in mesecev sanjaš sanje, ki so med seboj povezane," sem ga vprašala. "Ja, prav všeč
mi je. Včeraj sem te videl v ječi, vendar so še mene odpeljali..." potem je utihnil in se začel slačiti. Aha, posilil me bo, sem si mislila. Ampak ga lahko prepričam, da neha. Sem v svoji gkavi in ne v njegovi. On me sanja, jaz pa njega;skupne sanje? V to sem verjela, ko sem bila stara 3 ali 4 leta! "Ne sanjaš, takoj nehaj," sem resno rekla. Res ga je ustavilo. Ko je odprl usta in hotel nekaj reči, sem zaslišala korake. Veliko ljudi je korala. Roko sem dala Nicku na usta. Slišala sem kralja, ki je nekaj ukazoval vitezom. Le nekaj sem slišala, npr. Ušla, drevo, niso videli, grad, podstrešje, zdaj...Zdaj naju pridejo iskati! Izvedeli so! Z Nickom morava pobegniti.

Nick, 17 let(2 leti mlajši, ja, ampak tako zgleda ta fant na sliki xđ):


23. marec 2013
neeext
23. marec 2013
u125787
u125787
neext
24. marec 2013
u43225
u43225
Ker je bilo podstrešje ogromno, sva šla na drugi del, se ulegla na tla in pokrila z neko odejo. Bilo je POLNO kramarije in naju je bilo nemogoče videti. Ampak...zakaj se ne zbudim? Zanima me, kaj delam ZDAJ in ne kar delam tukaj, v letu 1350. Zagotovo sem v bolnišnici zraven Nicka. Ne vem. Oni so prišli na podstrešje. Ojoj, trenutek resnice. Če naju zdaj dobijo naju bodo mučili do smrti. Nekdo se nama je prebliževal...nato je pa nekdo zakričal : "Videl sem ju, zunaj, daleč od gradu, ko sem lovil nekaj," wtf "dolgo je trajalo, da sem prišel sem in povedal," to je bil William, 21letni princ. Sovražim tega polizanca.
Šel je z njimi. Hvalabogu. Čez nekaj časa sem spregovorila : "Nick, kaj ti narediš, da se zbudiš? To dolgoo sanjava, se ti ne zdi," "Jaz se ubijem. A se greva ubit pa se bova zbudila," je predlagal. "NE," sem rekla. Ponesreči glasno. "Nick, to niso le sanje in to lahko dokažem. Ti sanjaš, jaz sanjam, midva sanjama ENAKO! Kakšen se pa zbudiš," "Kot pujs. Okej, dokaži," je rekel. "Ko se zbudiva. To se ne dogaja samo v tvoji glavi ampak tudi v moji," sem rekla. Vse se čuti, zato sem ga rahlo povlekla za lase. "Auuu..." "No, niso le sanje," sem rekla. Čudno me je gledal. Nato se je zasmejal. In nato...vstopi tisti princ. Moj sovražnik.
"Bolj tiho bodita," je rekel. "Nočem vaju še enkrat reševati," "A ti mi verjameš, da prihajam iz leta 2013," sem rekla "In ta fant, ki je tudi preklet vendar se tega ne zaveda, tudi," "Verjamem ti. Vsi v gradu smo prekleti. Vsakih 100 let imamo obiskovalca. Vendar se jih moj oče hoče otresti. Le tako ne bomo več živeli in bomo končno umrli. Živimo od leta 913, torej, 1100 let. Pa čeprav v glavah izjemno redkih ljudi," je rekel. "Kakšen bo namig in kdo jih daje," sem rekla, Nick pa je bil nekam zasanjan. "Bosta videla," je rekel, "zdaj pa počakajta tukaj, da vama prinesem nekaj za pod zob," in nato je odšel.
Obrnila sem se k Nicku. "Upam, da verjameš. Sanje se povezujejo, zbujaš se takšen, kot si šel iz sanj, pa še William ti je razložil. Meni se dogaja enako," sem rekla. "Začenjam verjeti, vendar, da dokažeš, da je vse skupaj resnično, v šoli sama pristopi do mene in povej, kaj si sanjala," "Bom," sem rekla in se Nicku nasmehnila.
"Evo, tukaj mata," je rekel Will in nama prinesel kruh. "Še kaj " sem ga vprašala, "ni kaj za piti," "tukaj je vse," pokazal je na leseno skodelico mleka. Njami. Me prav zanima kaj delam v resničnosti. "Koliko je ura," ga je vprašal Nick. "Ura? Sonce je visoko na nebu," je rekel. "Okrog 15:00," sem rekla. "Vsaj mislim," "Ella, Nick, zdaj vaju zapuščam, da ne bom sumljiv, ker sem dolgo na podstrešju," in nato je zginil. "Nick, če se do mraka ne bova zbudila in prišla v resničnost, bova zbežala. Če ne pa naslednjič."
Dan je mineval počasi. Brez sodobne tehnologije ni bilo kaj za delati. In morala sva biti tiho. Uro pred mrakom nama je princ prinesel toplo mleko in kruh. Odšel je in z Nickom sva začela delati načrt. Nisva se zbudila.

William (ni boljše slike -.-''')



(Druge obleke xđ)
------------
a) kdaj se bosta zbudila?
b) kam bosta šla?
c) jima bo princ pomagal?
24. marec 2013
u120926
u120926
a) kdaj se bosta zbudila? Še ne tako kmalu...
b) kam bosta šla? Daleč, daleč, za devet gora in devet telegrafštang... OK, nimam pojma, priznam...
c) jima bo princ pomagal? sej jima mora, za božjo voljo...
24. marec 2013
u113639
u113639
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
24. marec 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
24. marec 2013
u43225
u43225
Nato pa je napočil čas, da pobegneva. Princ je za to vedel in nama bo pomagal.
Torej načrt:
ko bodo vsi zaspali, bo princ prišel do naju. Dal nama bo ključ vrat in pospremil do vhoda. Nato bo izginil. Aja, še pred tem pa nama dal kupe hrane, da ne bova umrla od lakote...v sanjah, halo, kje je svet to videl! Nato pa bova midva zbežala daleeeeč v gozd in bila tam dokler se ne vrneva v resničnost.
Torej, uspelo nama je uiti. "Upam, da se čimprej vrneta od koder sta prišla," je rekel princ ko je odšel, "Dobro za vaju, nočem vaju gledati mrtva," je še dodal in odšel. Midva pa sva odšla po "svetu". Res me zanima, kje sva, da bi odšla domov. Čeprav še ni mesta tam. Nič ni. Ko sva bila nekaj sto metrov od gradu, sem vprašala Nicka: "Si si kdaj mislil, da ne boš mogel iz sanj? Le kje sva zdaj. Kaj če najinih teles ni več?!" zelo sem bila zaskrbljena. Le kaj si misli Jessica. Zagotovo jo bo kap, če je ni že. "Seveda sem verjel...pri 4 letih sem nehal verjeti. Kako naj vem. Mogoče v bolnici in naju oživljajo, haha," "Ej, kje bova spala," sem ga vprašala. Nočem vso noč hoditi. "Na drevesu?" je predlagal Nick. "Nekjer, kjer naju ne bodo videli. Na drevesu naju bi opazili," in nato....še sreča. Jama je bila v bližini. "Greva v jamo," "Nick, res misliš, da tam ni kakšnih zverin," "No, lahko pogledava," in res sva šla. Sreča krat dva, haha. Nič ni bilo. Sem omenila, da nama je dal princ baklo? Ne? No, dal nama je baklo :Đ. Z njo sva si svetila pot in prišla do konca jame. Okrog 200m je bilo do tja. Nato pa še ena pot, ki je vodila nekam daleč v notranjost. "Kaj, če bi kar tukaj ostala," sem rekla, nato pa je Nick kar izpljunil : "Jaz bom šel dlje. Kaj če so tako pametni, da bodo šli v jamo? Raje umrem od lakote kot pa od mučenja v ječi," strinjala sem se. Torej, odšla sva daleč, daleč...daleč v jamo, ki ji ni bilo konca.

Zunanjost jame:



------------------------------------čez 3 ure--------------------
"Nehaj smrčati, hočem spat," sem se jezila na Nicka. Boga jaz, spati moram zraven Nicka. Hruli kot sraka xđ! Nato pa..."Ti pa mi ne sveti z baklo," kaj? Saj nisem tako neumna! Ojej, kaj je to? Nekaj se je prikazalo...luč....
-------------------------------------
a) kaj se je prikazalo?
b) kako bosta prišla iz jame?
25. marec 2013
neeeeeeext
25. marec 2013
next
25. marec 2013
u120926
u120926
Zbudila se je!!!! Next
27. marec 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg