Forum
Isak, je sedel na temni polici ob oknu, v svoji sobi. Opazoval je svetlo luno in njene močne, žareče sivo-bele žarke. Opazoval je okolico graščine, ko je v njegovi omari naenkrat zažvenketalo. Za ta zvok se ni zmenil, zato je še naprej opazoval okolico in luno. Razmišlajl je. Na svoj način. Razmišljal je o tem, da ima vsak človek svoj način za razmišlanje. Ker je bil v globokem transu razmišlanja, se ni zmenil za ropot v njegovi omari. Kar naenkrat, pa se je omara odprla. Iz nje sta skočili, dve majhni prozorni bitji, in odplavali proti luni. Svetloba ju je zaobjela in v naslednjih dveh, treh, štirih sekundah sta izginili. Isak, se je tako prebudil iz razmišlanja in padel po tleh. Ozrl se je proti luni, nato proti omari in spet proti luni. V srcu, mu je začelo razbijati. Iz čela, mu je počasii začel teči znoj. Prijel se je za srce in se uščipnil v lice. ''Gotovo sanjam'' Sedel je in se naslonil na rob stene in opazoval omaro. ''Koliko vas je tam notri?'' Nihče mu ni odgovoril. Kričanje na pomoč, mu nebi pomagalo, saj je bil v hiši sam, okoli hiše pa ni bilo nobene žive duše. Do sedaj. Počasi se je vstal. Premikal se je počasi in pod nogami, mu je zaškripal les. Obstal je. Za sabo je začutil mrzlo sapo, katera mu je zamrznila telo. ''Kdo si!?'' je Isak rekel pogumno, a ga je v notranjosti premagal strah. Stekel je do postelje se pokril z odejo in zaprl oči. ''Gotovo sanjam, gotovo sanjam, gotovo sanjam.'' Zaspal je. Vsaj mislil je da je zaspal. V nekaj minutah mu je nekdo iz rok iztrgal odejo in jo zabrisal v kot sobe. Zagledal se je v temen obraz. V srcu mu je razbijalo. Zaprl je oči, se zvil v klobčič, kot majhen pes in prenehal dihati.
09. marec 2015
Neeeeeexxxttttt!!!! Nč nisi napisu, kok nextov rabiš za nadaljevanje, zato kr PIŠI! Pa da nebi slučajno čakal enega tedna, k te bom ubila... Ojoj, v jasmino16 se spreminjam... Pa kaj, PIŠI NAPREJ KR SM SE VELIK NAUČILA OD NJE!!!!
09. marec 2015
u182144
u182144
wow nice! sam prosm ne pokvart usega tko da daš pol slike nastopajočih
to je resno ful dobr. Par popravkov sm pa tja ampak še sama zgodba je super. zlo zanimiv uvod morm rečt.
next
09. marec 2015
u189407
u189407
hitr nadaljuj.. tole bo pa še zanimiv...
neeext x'd
10. marec 2015
hahah hvala ja se ztudm da nebom zajebu pišm nadaljevanje zdej
10. marec 2015
Isak je počasi odprl oči, pripravljal se je na grozo, zaradi katere bo umrl. Pogledal je. Videl je temen obraz. Bil je moški. Takrat pa je spregovoril. ''Sine, a si vredu? Poglej kaj si naredil z sobo.'' Bil je njegov oče. ''Kaj!? Ti si? Ti si kriv za vse to, kar sem storil tu?!'' Isak je vstal iz postelje in se zazrl skozi okno. Nikjer ni videl, majhnih prozornih bitiji. ''Kaj pa ti je!? Z mamo sva komaj prišla domov. Te je kaj zadelo?'' Isak je pogledal očeta. Če ga ni on prestrašil, je zagotovo sanjal, saj majhna prozorna bitja ne obstajajo. Gotovo so bila samo plod njegove domišljije. ''Oprosti. Mogoče sem hodil v spanju.'' Isak se je spravil v posteljo in iz tal pobral odejo. Oče mu je zaželel lahko noč a Isak ni rekel nazaj. Samo zakopal se je v posteljo in zaspal.
**** Isak, se je zbudl pozno dopoldne. Vstal je iz postelje in odšel v kuhinjo ter si pripravil zajtrk. Ker je bil navajen da starši dopoldne in popoldne delajo, zvečer pa hodijo na zabave, je večino življenja preživel sam. Ni imel punce, prijatelje je imel pa samo izven šole, ko so sredi julija z družino odšli na Kanarske otoke. Tam je imel kar nekaj prijateljev. Zajterk si je odnesel kar v posteljo in opazoval okolico. Blizu hiše, je bil gozdiček, katerega ni nikoli obsikal. Zato se je odločil da ga bo prvič po petih letih zares obiskal. Odprl je drugo omaro, in izven nje vzel kratke hlače in majico. Preoblekel se je in stekel skozi vhodna vrata v gozdiček.
11. marec 2015
u190422
u190422
next
11. marec 2015
u189407
u189407
next
11. marec 2015
u182144
u182144
next
11. marec 2015
Ko sem vstopil v neznan prostor, sem se nazačetku razgledal naokoli, in preučil, najhitrejši izhod, če bo kaj šlo po zlu, ali pa če bom slučajno naletel na kakšno pošast, s katero se nimam namena srečati. Odšel sem po potki, katera se mi je zdela najboljša za pobeg in se odpravil v samo središče gozda. Ko sem hodil mimo grmičkov in visokih dreves, sem ob potki zaznal veliko neznanih rastil in si zagotovo pripomnil, da danes tukaj nebom sam. Ko sem končno prišel v samo srce gozda, sem sedel na skalo in opazoval okolico. Vse se je zdelo mirno. Malce preveč mirno, zato se mse odločil, da bom malo razmetal in izpuščal zares grozne zvoke. A nič. Nič ni preletelo iz zraka, nič ni zletelo skozi gozd in nihče ni skočil izza grma. Bil je čisto navaden gozdiček pri hiši. Ker, se mi je po eno urnem dolgočasenju ni več dalo biti v gozdu, sem se odpravil nazaj v hišo počet stvari, za atere sam nisem vedel da jih bom počel. Odšel sem iz gozda, mimo gozdne meje in do vhodnih vrat, ko je iz gozda nenedoma prišel lep in sijoč zvok, ki me je omamil. Padel sem po tleh in zaspal na predpražniku hišnega vhoda.
*** Zbudil sem se malo preden se je zdanilo. V glavi mi je ševedno odmeval tisti glas. Bil je mehek, čaroben in MOČAN. Ozrl sem se proti gozdičku, takrat pa je iz njegovega osrčja začela uhajati svetloba. Ponovno proti luni. Kakor hitro sem mogel, sem stekel po isto potki, mimo grmičevja in nenavadnih rastlin, ki so se sedaj v mesečini svetile do samega osrčja gozda. Ko sem prispel, sem padel po tleh in zagledal mordro srebrno svetlobo, v njej pa obris, majhne svetleče nimfe ali sirene.
12. marec 2015
((aja oprostite, ker pipem tok mal, sam nimam neki cajta kr mam šolo pa to ))
12. marec 2015
u182144
u182144
no problem, js še mn pogosto nextam pr svoji zgodbi
ful je dobr! če pišeš na računalniku probi pisat v wordu, ker bo manj napak.
drgač pa ful dobr pišeš, odlične ideje... keep going.
next <3
12. marec 2015
u189407
u189407
se strinjam s .pink floyd.
drgač pa neeext
13. marec 2015
next
13. marec 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg