Forum
Torej pisala bom novo zgodbico.
In ja kot ste opazili ima tudi že naslov. Torej tudi pišem blog in tam bo del zgodbe prej objavlen kot tukaj.
Link od bloga: https://tommorowwonderland.blogspot.com/b/post-preview?token=VTPJDFABAAA.b7fOy89YYjl2nKMU2pGgFs7BazRErtYMD15MbvsSaH3I4PkCc4fjPBhJR_-elPliWbC7ysRGXPeB0reZ6IS0BQ.rbCu7AnevilEe1VzY1oN3A&postId=399932603247758865&type=POST#!/2015/09/okej.html
Upam da vam bo všeč. Objavlala bom približno vsako soboto ali nedeljo


*****
Kath Moroles. S svojim novim talentom je sprejeta v šolsko ekipo in pade v oči novemu lepotcu iz Anglije. Med njima se kaj hitro razvije ljubezen za katero bosta morala marsikaj dati skozi. S svojo najboljšo prijateljico Ann skrbita za varnost mesta. Ann ji tudi pomaga o njenih novih močeh,če lahko kar tako rečemo. Kar kmalu pa ni le ena vrsta nadnaravnih bitij ampak se ji tudi pridružijo druga. Demoni,volkodlaki,angeli,lovci na volkodlake in čarovniki.Vse to v majhnem mestu,no skoraj. A nista sami. Z njima je še par novih prijateljev in noro lep lepotec iz Anglije
26. september 2015
In ja zahvaliti se moram še najboljši Aniki ki je naredila ta video. Hvala najboljša si
<333
26. september 2015
»Pridi sem« mi zakliče najboljša prijateljica Ann. »Kaj je?« zagodrnjam in ji poskušam nameniti kar se da lep pogled. »No nikar me tako ne glej. Vesela boš ko vidiš tole.« Pogledam ji čez rame in vidim kaj kaže s prstom. Človeško ljudstvo se bojuje proti nekimi »pošastmi«. Njen obraz je popolnoma osredotočena na to kaj bere in bere z velikanskim navdušenjem. Dobra stara Ann. »Kate a me poslušaš?« mi malo jezno reče.
»Ja poslušam Ann.«Ji zlagano rečem.
»No kaj sem rekla?«me vpraša in s pogledom vrta vame. Isti pogled ji vračam. Zavzdihne in mi prebere š enkrat. »No,saj veš ko sem ti pravila d sem videla čudne moške podobe na poti domov ko so izstopali iz avta. No imeli so puške in to niso bili lovci. Saj v naših gozdovih ni toliko divjih živali sploh pa ne volkov,medvedom pa tudi že dolgo časa ni bilo na spregled. Zelo čudno mi je bilo. Sploh zaradi tega ker sem pozneje slišala tuljenje. Kar je povsem nemogoče. No tukaj piše,da so v časih lovci lovili pol človeka,pol psa. Znanim pod drugim imenom volkodlaki. O njih krožijo najrazličnejše zgodbe,legende pač vse. No lovili so jih ker so bili nevarni za človeka,in še danes jih lovijo.«
Prhnem in rečem: »Saj ne verjameš vsem tem traparijam? Kako si lahko prepričana d so lovili volkodlake ko sploh ne obstajajo. In lovci na volkodlake? Bodi no resna Ann,vedela sem da verjameš vsemu. pa bi verjela v obstoj volkodlakov,to pa si nisem mislila.«
»No pač verjamem. Vsak ima svoja prepričanja. Kakorkoli. Kaj če bi šle danes ponoči raziskovat?«reče. Nameni mi svoj pogled s tem velikimi očmi ki me hočejo prepričati.
»Prav pa pojdive. Itak ne bove nič našli.«Rečem. Čeprav ne verjamem v obstoj volkodlakov,ne bo škodila pustolovska noč v gozdu. Vzklikne,zaploska in se nasmeji. Njen nasmeh sega vse do ušes.
Moje ime je Kate ali Kath na kratko seveda,na dolgo pa sem Katherine, priimek pa Moroles. Stara sem 16 let in začela sem obiskovati srednjo šolo. Imam gosto rjave lase in rjave oči. Trepalnice poudarjam s maskaro,čeprav imam že po naravi goste in dolge. Ponavadi nosim zlato verižico katera mi zelo veliko pomeni,na njej imam zlato luno,in zlatega škorpijona . Oboje je narejeno iz pravega zlata. Luna ponazarja nekaj kar mi je skrivnosti in kar imam rada. Od nekdaj sem oboževala luno,sploh polno,posebej ko sem bila majhna in sem vsako polno luno presedela ob oknu in jo gledala. Škorpijona pa zato ker je to znak mojega horoskopa. Glede telesne moči nisem kaj preveč močna,posebno ne v teku. V teku sem poden od podna. Po parih minutah teka sem zadihana kot nekdo ko priteče celoten maraton.
Sedim na oknu in opazujem nebo. Nocoj je polna luna. Zanimivo. In midve z Ann se greve potikat po gozdu. No Ann me je le nekako pripravila da pokukam nekaj o teh volkodlakih. Najdem članek in ga začnem brati: Volkodlake se tudi ne prepozna, saj izgledajo kot navadni, izjemno lepi ljudje. Nastanejo z ugrizom drugega volkodlaka ali pa se že rodijo volkodlaki,ponavadi rojeni volkodlaki nimajo toliko težav z spreminjanjem kot ugriznjeni. Pri rojeni volkodlaki je celotna družina en velik trop,niso samo moški volkodlaki temveč tudi ženske. Volkodlaki se lahko spremenijo zaradi jeze in takrat so nevarni vsem okoli njih, saj se ne morejo kontrolirati. Lahko pa se spremenijo po njihovi volji .Drugače so se volkodlaki z leti izurili o samokontroli, ki jim je zmanjka zgolj ob preveliki jezi. Imajo eno izjemno uporabno lastnost; hitro se celijo. Volkodlaki lahko živijo kot normalni ljudje in se ne preobrazijo v volke, saj so skorajda normalni, edina razlika med njimi in navadnimi ljudmi je temperatura, saj imajo nenavadno toplo kožo, ki je skoraj vroča. Njihova vodja je Alpha,Alpha pa vodi Bete. Samotarji pa so Omege. Samo Alpha lahko naredi Bete. Beta lahko postane Alpha,Alpha pa tudi Omega ,Omege pa tudi Alphe. Le redki med njimi se lahko spremenijo v črne volkove,to odraža njihovo veliko moč. Tudi njihove oči so drugačne,zlate so za volkodlaka ki ni ubil nikoli,rdeče za alphe, ledeno modre pa ta tiste ki so ubijali brez milosti. Ne spremenijo so čisto v celoti,tisti pa ki se,so pa ponavadi kot demoni,volkodlaški demoni. Tistim ki se ne spremenijo v celoti se spremeni barva oči,imajo volčja ušesa,volčje zobe,dlake na ličnicah in tudi drugačen pogled. Seveda pa imajo tudi kremplje.
Zanimivo. Nisem si mislila da toliko piše o njih. In vse to. Pogledam na uro in kaže 5 minut do desetih. No,s Ann sva okoli 10 zvečer zmenjeni pri moji hiši,natančneje zunaj pred vratci lesene ograje. Oblečem si jopico in odhitim ven.
»Malo zamujaš,ampak ni problema« reče in vidim njen nasmešek ki se igra na njenem obrazu.
»Zelo smešno Ann. Niti malo nisem pozna. Točna sem kot ura.«Rečem in pokažem svoje bele zobe. »Pojdive raziskovat zdaj te tvoje namišljene volkodlakce« rečem bol v šali,ampak vseeno me Ann grdo pogleda.
Hitro se usedeve v njen avto. Ja tako je. Stara je 16 let in vozi avto,nič ni spornega res ne. Večina jih vozi avto,seveda so mogli iti narediti izpit za avto,kupit avto in to je to. Osebno imam avtomobile rada,posebej znamko avtomobila audi ampak pač ja nimam še želje po izpitu in avtu. Ne trenutno. Okej,postimo sedaj to za kdaj drugič ali pa sploh ne.
Zaostajam za njo v gozdu,pred sabo pa vidim njene blond lasje kako nežno skačejo po tleh gozda. Pohitim za njo kajti ne maram preveč teme,no maram jo. Sam nekaj v tem gozdu mi ni trenutno všeč. Čutim nekaj slabega. » A te je strah?« me vpraša Ann. »Ne,pff. Mene strah. Samo čuden občutek imam.« ji povem iskreno. »Ja. Jaz tudi. Ampak vseeno raziščive to.«Mi odvrne. Zavzdihnem in odcepljam za njo.
Skrijeve se za drevo in opazujeve okolico. »Si prepričana da je ta točka prava?« jo vprašam.
»Seveda. Mar dvomiš v moje delo.«me reče in glede vame.
»Ne«odvrnem in ponovno opazujeve okolico. Nevem koliko časa sve tako toda nekaj ni prav.
Pogledam levo,pogledam desno. Počasi se začenjam počutiti nelagodno. »Kaj je?«mi reče Ann. »Nič ni.« ji odvrnem.
»Lažeš! Povej kaj se dogaja.«že malo glasneje govori Ann. »Pozabi. Sam teci.« zakriči in teče. Meni ni nič jasno,zato se obrnem in zagledam zaradi česa je pričela teči. Ogromna postava na dveh tacah. In živo rdeče oči so me opazovale. Iz njegovega gobca je pričela teči slina in v soju polne lune so se mu zableščali njegovi zobje. Brrr. Zmrazilo me je in po telesu so se mi dlačice postavile po konci. Na hitro sem začela teči. Preskočila sem to vejo in naslednjo tudi. Hitro sem zavila levo in mimo orjaškega drevesa pritekla do točke,kjer se spusti samo še navzdol. Nimam druge možnosti kot da se spustim. V trenutku zaslišim tuljenje. Ne morem več na hitro pomislim. Stečem po klančini,in v naslednjem trenutku se že takolim in na koncu na ravnini obležim. Ne morem se premakniti,toda svoje prste lahko premaknem. No toliko,da bove videle volkodlake. Grenko pomislim.
Ne daleč stran od mene poči vejica. Nežno renčanje in dihanje je blizu mene in kar kmalu se mi po čelu navzdol spusti kapljica sline. V istem hipu pogledam navzgor in zakričim. Hitro začnem grebsti z rokami po listju toda brez uspeha. Ta ogromna žival me vleče za nogo. In naslednji trenutek mene ni več.
____________
Kaj menite da se je zgodilo?
ali bo preživela?
Next?
06. oktober 2015
Ful dobrr... nexxtt
06. oktober 2015
evo,dons pride nasledn next
11. oktober 2015
Zbudim se. Noga in glava me bolita. Živa sem. Počasi vstanem in pogledam okoli sebe. Gozd. Vse okoli mene je gozd. In predvidevam da sem daleč stran od doma. Na svoji levi roki čutim nekaj mokrega in limastega,pogledam in vidim kri. Hitro pogledam od kod bi lahko krvavela in opazim na nogi. Velik ugriz in mnogo število zob. Noč je še. Ni se še zdanili in kaj hitro moram priti dom in se pripraviti za v šolo. Poskusim teči in nekako mi le uspe,v naslednjih 30 minutah se le doma.
Hitro skočim pod tuš in si sperem vso blato in kri iz sebe. Umijem si tudi svoje lase v katerih se je začuda nabralo nemalo zemlje in nekaj listov. Ko se obrišem in si posušim lase, se odpravim v sobo. Tam si povijem rano na nogi. Hitro se preoblečem v trenirko za prosti čas ter majico katera mi je malo prevelika. Obujem si še bolj ali manj črne športne čevlji. Lase si počešem in spnem v čop in nekako sem pripravljena. No nekako gledano sem ena izmed tistih,ki si lasti svojo kopalnico. V hiši imamo dve kopalnici. Eno imam jaz drugo oči.
Vzamem še torbo in odhitim v šolo. »Kje si bila?« me vpraša Ann. »Mislila sem da se bova dobile pri moj avtomobili a tebe ni bilo. Čakala sem kako uro a sem mogla potem iti domov. Mami je bila vsa panična kje sem,in sem se mogla hitro pobrat domov.« mi že hiti razlagat,medtem ko mene sploh ne spusti do besede. »No tako hitra si bila da mi ni uspelo priti za tabo. Saj veš da nisem dobra v teku.« ji pojasnim. »No to pa še lahko spremeniva« mi reče. Čudno jo pogledam. »Ah,nikar ne glej tako čudno. Treningi in prišla boš v izjemno kondiciji. Sedaj pa v razred. Nočem zamuditi že prvi dan pouka. Sploh pa ne pri tem tečnem profesorji.« »No ne bodi sitna.« ji rečem in odideve k pouku. Med tem ko profesor razlaga snov,jaz premišljujem. Kaj hudiča se mi je zgodilo? Videla sem rdeče oči,toda to nima nobena živa stvar. Samo podla potegavščina je bila. Toda kako je bilo vse to tako resnično.
No naj vam razložim to. Jaz sem tak tip človeka,da če ne vidi stvari ta stvar zame ne obstaja. Preprosto kot to. In zaradi tega ne verjamem v nadnaravno kot večina zmešanih ljudi na svetu. No skoraj vsi. Razumem da se nekateri držijo bistva da nekaj obstaja kar jih varuje. Mogoče jih,mogoče ne. Mogoče kaj obstaja,povsej verjetnosti ne. Ljudje se morajo oklepati nečesa,verovati. Toda jaz osebno ne. Otročje je. Preprosto povedano zgodbice so. Predrami me zvonec. Ann me na hitro potegne na hodnik in že začne kramljati povem meni nepotrebnih stvareh. Nisem je poslušala. Nevem kako mi je uspelo,toda vohala sem kavni bombonček v moji jakni,kar je povsem nemogoče. Ljudje namreč nimamo tako močnega vonja. Zavile smo v učilnico matematike. Argh. Sovražim matematiko,hkrati pa jo imam tudi rada, na poseben način. Preživim doolgo uro pri matematiki. Zazvoni zvonec. Avv. Skremžim se. Kdaj so dali zvonec tako na glas? Moji bobniči. Ann me čudno pogleda. Nič ni. Ji na tiho nakažem z besedami ne da bi res spregovorila.
Na hitro se poberem iz učilnice ven na hodnik,kjer vlada kaos dijakov.
»Kaj je bilo?« me vpraša Ann. »Kdaj?« jo vprašam čeprav vem kaj misli. »V učilnici. Videla sem kako si se skremžila. To ti ni podobno.« mi reče. »Ja pa mi je. Pač napol še spim in to je to. Zvonec me je predramil nič drugega« ji rečem. Nezaupljivo me pogleda in pogled ji sledi do zanimivega fanta na hodniku. »Aj,daj no.« ji rečem.
»Kaj?! Hud je. Poglej njegove roke in njegov stil. Vidi se da ima izbran okus. In na njem je nekaj čarobnega.« reče. Prhnem.
**********************
Se opravičujem ker sem bila dolgo časa odsotna,toda bila sem popolnoma zaposlena.
Torej nov del,uživite in povejte svoje mislii. <3
24. oktober 2015
Next
25. oktober 2015
u199774
u199774
nova bralak+ next!!!
26. oktober 2015
next
26. oktober 2015
se opravičujem kr nism nič pisala,napouno zaposlena s šolo,če ne to pa sem spala hehe
Pa pejmo k zgodbi
Zgodba posvečena novi bralki †wolves shadow
Uživite v branju,povejte svoje misli <3
****************************************
Obrnem se in odhitim po hodniku naravnost in nato levo na stopnice. Le kaj bi lahko bilo na fantih nekaj čarobnega? Le kaj? Nič ne more biti. Preskočim stopnice in. BUMM!
»Avč. Pazi kje hodiš!« zasikam tistemu v katerega sem ravno priletela.
»Ti pazi malo!« mi reče nazaj. Pogledam ga v obraz. Vau.
»Oprosti. Ni bilo mišljeno. Žal mi je. Nisem gledala in pač mudilo se mi je v razred.« se začnem opravičevati.
»Dobro je. A ko se bo to naslednjič to zgodilo ti ne bo lahka predla princeska«mi reče in odide. No o tem fantu ne vem nič. Ne kdo je,kje živi. Nič. Toda nekaj sem zaznala na njem. Ob njegovih besedah in ob mojih ki sem mu jih zasikala. Jezo. To sem vonjala.
Šit,kaj sem kadila. Sej nisem kadila trave,da bi bila zadeta. Nasmehnem se. K meni priteče že Ann. Njen nasmeh je mnogo večji kot ponavadi in v njenih očeh je poseben lesk.
»Kaj je?«jo vprašam.
»Nič ni« odgovori in se zahihita.
»Si prepričana?« jo ponovno vprašam.
»Ja«odvrne in pogled ji sledi do fanta,ki ga je prej občudovala. Čakaj malo. On jo tudi opazuje. Pišuka. Pa ja le ni. Pa je. Pa ni. Pa ne more bit. Pa je!! Ann je zaljubljena v tega novega fanta,in on vanjo. Kako lepo. Čakaj to so moje misli? Od kdaj sem tako pocukrana postala.
Nasmehnem se. » Torej kdo je?« jo vprašam in namenim še vprašujoči pogled.
»Kdo?« reče in me pogleda. »Kaj me tako gledaš? Nič nisem naredila narobe. Samoo…« reče in se že začne smehljati in gleda v novega fanta.
»Ann je pa zaljubljena. Ann je pa zaljubljena« začnem govoriti.
»Ne pa nisem« reče. Ne jezno. Sploh ne. Ampak z besedami tako ko ve da kar pravim v resnici je. »Am, a odideve v razred?« mi predlaga.
»Seveda gospa Zaljubljenka« se pošalim in odideve v razred.
Zazvoni zvonec. Konec za danes. Odidem do svoje omarice,Ann pa z mano. Midve sve preprosto zelo težko razdružljiv par. Nikoli se ne morave ločiti. No razen ponoči. No saj veste kaj mislim. Ne bom komplicirala.
»Torej Ann,si kaj izvedela o tvojem tipčku?« jo malo špikam z njeno novo simpatijo. Zanimivo kako se ljudje hitro zaljubijo v tako kratkem času.
»Naj razčistitve tole Kath. Ni moj tipček oz moj fant ker nisva skupaj. In zelo mala verjetnost je da bova skupaj kot par.«mi reče.
»Haha Ann ne bodi ja no smešna. Še slepec bi videl vajine iskrice kako letijo iz vaju. Ne slepi se. Všeč ti je in ti si njemu. Videla sem to kemijo med vama in težko je to spregledati.« rečem in zaprem vrate omarice.
»Khm..Torej o kom ste se pogovarjale?« reče ta novi tip in nasloni se na omarico. Obe z Ann obstaneva in sva tiho kot miške. »No če vidve ne bosta rekle bom jaz. No moje ime je Thomas Edwards. In sem nov na šoli. Med poukom sem vaju videl kako sta se pogovarjali in me opazovali na skrivaj. In verjetno ker sta se pogovarjali skoraj dobili neopravičeno uro. Mar ne? No predstavita se mi.« reče. Kako je vedel? Kako je vedel?! Pismo rosno.
»Khm…hehe« in evo. Moj nervozni smeh. Vzdihnem in rečem: » No moje ime je Kath,na kratko. Na dolgo Katherine Moroles. In tole zraven mene je moja najboljša prijateljica Annabel Jones. Na kratko Ann.« Ann me grdo pogleda.
»Me veseli Kath in Ann. Torej imata kakšne plane za danes?« vpraša in naju s pogledom preiskuje od eno zdaj do druge. Šit. Ta človek pa ima ogromno samozavesti. In izjemno prelepe oči.
»Pravzaprav s Kath nimave nobenih načrtu. Zakaj?«vpraša Ann.
»Mogoče bi se dobili na kavici,ali šli v kino. Saj vesta,da bi se bolje spoznali. In pripeljal bom svojega prijatelja.« reče,se nasmehne in pokaže vrsto svojih zob.
»Velja« reče Ann.
»Toda..«se vmešavam.
»Prišli bove«reče odločno Ann.
»Krasno torej smo dogovorjeni« Reče Thomas. Ja krasno Ann. Sedaj imam novo glavo,ki razmišlja namesto mene.
******
29. november 2015
Neeexxtttt! Pa hahahahhq
29. november 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!
30. november 2015
next
30. november 2015
IN TUKAJ JE!!! NOVI NEXT
***********************
»Da dogovorjeni smo« Rečem in grdo pogledam Ann.
»Kaj je?« Zašepeta. Med tem ko Thomas odhaja.
»Nočem iti. Oprosti toda ne.« Rečem.
»Ne privoščiš mi. Nisi vesela zame ker se končno spoznala nekoga,ki ima občutke zame. Ljubosumna si.« Mi reče že ene malo jezno Ann.
»Nisem Ann. Nisem. Privoščim ti. Končno se ti je ljubezen prikazala. Toda ne vem zakaj,ampak imam čuden občutek.«Rečem in jo pogledam naravnost v oči.
»Glede koga?« Me vpraša.
»Ne vem Ann. Ne znam pojasniti,toda imam ga. Tako močne intuicije še nisem imela,nikoli še nisem bila tako prepričana« Ji odgovorim.
»Argh. Ne najdem besed Kath,vem da je nekaj narobe tudi jaz. Ampak kaj bi lahko bilo? Končno sem našla nekoga ki me ljubi,me spoštuje. In ne oziram se ne slabe občutke,tako da prosim ne se tudi ti ozirati na to. Prav?« Odgovori. Prikimam in ona se nasmehne.
»Pridi,greve se uredit za na zmenek« Mi reče in objeti odideve.
Na sebi imam oblečene črne hlače videza usnja,vijolično majico, gležnjarje s peto,ter črno jakno. Okoli sebe imam ogrlico,lase imam valovite ustnice mi prekriva rdeča šminka,trepalnice pa poudarja maskara.
Ann ima oblečene oblekico s cvetličnim potiskom na črni podlagi,ima črne hlačne nogavice,obute ime črne gležnjarje s polno peto in zraven ima še črni ženski suknjič. Lase si je spela v čop,nanesla nežno roza šminko,nanesla make-up še po vekah in dodala maskaro na trepalnice. Iz ušesov ji visijo cvetlični uhani.
»No pripravljene sve. Tom je rekel da bo z njegovim najboljšim prijateljem pred kinom čez 20 minut. Torej ene malo se nama mudi« Mi pove Ann.
»Torej kar Tom že? Uff. Sta pa napredovala.« Resno rečem in še hkrati pošalim.
»Ja Tom. Nemogoča si Kath.«Mi reče.
»Zakaj?«Jo začudeno vprašam.
»Od vsega kar ti povem ti slišiš to kako ga kličem. Niti malo te ne zanima kaj gremo gledat ali kako je ime njegovemu prijatelju?«Mi reče.
»Takšna sem« Ji odvrnem »Tako ali tako pa bom videla kaj gremo gledat in kako mu je ime. In zaboga milega pazi kje voziš.«
»Upsala.« Reče skesano Ann.
»Je že vredu. Sam nočem še kmalu umret.«Ji odgovorim. Upam da res ne bom še kmalu. Čuden občutek mam in vem da me intuicija nikoli ne razočarala. Nekaj prihaja. Nekaj slabega in zlobnega. In občutek imam,da bove midve z Ann vpletene in skrivnosti Tom ter njegov prijatelj.
»Kath! Ali me poslušaš?!«Mi zakliče Ann.
»Ne oprosti,nisem te« Ji odgovorim.
»Se mi je zdelo« Je sarkastično pripomnila Ann. »Čudna si. Nekaj se ti je zgodilo v gozdu mar ne?«Me vpraša Ann in pogleda z njenim znanim pogledom.
»Nič ni bilo«Se ji zlažem. Nekaj se mi je zgodilo vem to. Polna luna,tuljenje,slina. Okej Kath ne razmišljaj o tem. Pomiri se. Dihaj. Pomiri se.
»Je vse vredu? Napeta si. O nečem razmišljaš kar te je vzburilo. Strah me je Kath. Strah me je zate« Mi reče Ann.
»Pomiri se. Danes je tvoj zmenek. No ne danes kajti večer je. Uživaj ga in ne skrbi zame. Z mano je vse vredu. Če pa kaj ne bo ti pa sporočim.« Ko ji to povem se ji še nasmehnem. Odvrne mi z nasmehom. Do kina sve poslušale glasbo. Nič pogovora samo glasba.
Ko prispeve pred kinom zagledam Toma in njegovega prijatelja. Tom,ta ime pa res ne gre ven iz glave. Nasmehnem se. Ann parkira avto blizu kina in nato odideve do "naših" fantov.
»Živijo«.Pozdravi Ann in objame Toma in on jo objame nazaj.
»Ojla«tudi jaz pozdravim opazujem Tomovega skrivnostnega prijatelja. Na sebi ima hlače,jopo in čez jopo črno jakno. Skrivnosten,zanimivo.
»Torej ali mi ju boš predstavil?«Reče zdaj še meni novi neznanec.
Tom se najprej odkašlja,nasmehne in nato prične : »Torej tole zraven mene je Annabel in tole je Katherine. In tole dragi dekleti je moj najboljši prijatelj,zaupnik in svetovalec,včasih celo rešitelj mene seveda; Gabriel Raymond.«
Pogledam ga v oči in opazim da tudi on opazuje mene. Direktno v oči. Čuden občutek imam,čutim da bova skupaj v prihodnosti imela še veliko skupnega poleg ljubezni najinih najboljših prijateljev.
02. december 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!!!!!!!
02. december 2015
Nneeexxtttt
02. december 2015
Začetek.
Preden se je vse to skupaj začelo. Dekle se zaljubi v očarljivega mladeniča,ki se ne stara. Na drugi strani pa je on. Isto ne stara se. Popolnoma predan živalskemu nagonu. Oba vampirja. Vsi skupaj vampirji. Začaran trikotnik in na drugi strani nevarnost. Bo zmagala očarljivost ali ljubezen?

Nikoli ne bom več kot je nekdaj bilo. Svet se ji bo spremenil in bitka se bo približala.
Januarja,2016.
Se prične.
Potovanje v preteklost.
In nič ne bo več kot je nekdaj bilo.
PART OF WONDERLAND
Cooming January 2016




03. december 2015
u202183
u202183
Neeeeeeeeeeext
04. december 2015
Tole zgoraj Part of wonderland je moja naslednja zgodba
no pač hkrati s to jo bom pisala in objavlala
Imam samo eno vprašanje: A bi vas zanimalno in kako se vam zdi?
05. december 2015
u202183
u202183
Mene ful zanima in je ful dobr :3
06. december 2015
Aww hvala <3
Sem vesela,da si takšnega mnenja.
No nov del pride kmalu. In še danes
15. december 2015
u200624
u200624
next *-*
15. december 2015
se opravičujem,da tist dan ni biu next
Še enkrt se opravičujm
20. december 2015
Tako,da tukaj jee nov next
20. december 2015
Next posvečam xShuttersx
******
»Katherine praviš da si?« mi reče in se mi približa. Vov, njegove modre oči,sedaj jih opazim. Tako lepe so,in v njih bi gledala cele dneve in noči.
»Katherine?«ponovno reče.
»Ja. Toda ne pravim tega da sem to jaz,Tom ti je povedal kako mi je ime.« Rečem. Nikoli se še nisem počutila tako nervozna,živčna .
»Ali je vse vredu? Tvoj srčni utrip se ti je povečal.«Reče medtem ko mi zre v oči.
»Kako to veš?«Ga vprašam med tem ko mu zrem v oči. Kako ve?
»No držim te na točno tistem delu roke,kjer se čuti srčni utrip.«Reče in se nasmehne. Pogledam navzdol in res opazim,da me drži za roke. Kdaj je tako blizu mene prišel? Kako to da nisem opazila to? Kakor da bi se vsi deli mojega telesa skoncentrirali na njegove oči. Na njega samega.
»Ups,pa res.«Rečem in se zahihitam. Čutim da je moja lica oblila rdečica.
»Naj ti ne bo nerodno« mi reče. Kako vse to opazi na meni?
»Sej mi ni. Mislim.«Rečem in se nasmehnem.
»Kakor rečeš Kath« mi reče Gabriel in mi umakne las iz lica,ki mi je ravno padel na lice. Pogledam ga in vidim kako zre vame. Modre oči prebirajo moj obraz,moj sleherni premik na obrazu. Občuduje me.
»Khm« se odkašljuje Tom. Pogledava ga oba in vidim kako se mi Ann reži. Njen nasmeh sega vse do njenih ušesov. Srečna je.
»Kaj?«reče Gab. Gab skrajševalno od Gabriel.
»Nekam zelo blizu sta si bila«reče Ann. In samo slišim kako reče Tom Ani: »Morda celo preveč«. In se zasmeje.
»Gremo gledat ali ne?« raje rečem. »Prišla sem zaradi filma in zato da se bomo pogovarjali zunaj kina.« Še dodam in odidem noter.
Zraven mene prisede Gabriel. Na mojo levo stran pa se usede Ann,zraven nje pa kakopak Tom. Pogledam jo in vidim,da se skorajda držita za roke. Iii Kako lepo. Pogleda me in se nasmehne. Pozornost posvetim filmu,ki se ravno začenja. Hm, kako lepo je preživeti tako lepo noč s prijatelji. No skoraj s prijatelji.
Pogledam Gabriela in njegove oči gledajo mene. Zakaj me gleda? Me ves čas že gleda? Zakaj ne neha? Odvrnem pogled in se posvetim filmu a še vedno čutim njegov pogled na sebi.
Po uri in 25 minut je konec filma. Iz kina prideta Tom in Ann tesno objeta,Gabriel hodi spredaj jaz pa zadaj.
Čutim,da nekaj ni vredu. Ozračje je postalo nekako polno negativnosti. Nekaj je zelo narobe. Napnem vse mišice in se prepustim,da ujamem vsak zvok. Ne vem,kaj se dogaja z mano. Vse je kriva tista noč v gozdu. Polna luna je bila toda občutek imam,da ni samo polna luna,ki je bila takrat še nekaj je bilo.
Opazim,da sta se spremenila tudi Tom in Gabriel. Gabriel drugače kot Tom. Čudno. Ali pa je to vse samo v moji glavi,kar je 100% mogoče.
»Tom,ali bi lahko punce peljal nazaj domov?«Reče.
»Ja Gabriel.«Odvrne Tom nazaj. Ann ga zaskrbljeno pogleda. Toda meni nekaj ni prav.
»Vse bo vredu ljubica.« Reče Tom »Se bova videla jutri« in jo poljubi na čelo.
Njegova vožnja je zelo hitra. Izza zadnjega sedeža pogledam čez njegovo ramo in vidim,da vozi čisto brez omejitev. Nekaj mora biti zelo narobe. Ampak kaj?
****
mnejna?
kaj se bo zgodoilo naprej?
20. december 2015
u200624
u200624
Next!
20. december 2015
u193093
u193093
samo next brez besed
(nova bralka)
20. december 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!
21. december 2015
Srečen in vesel božič želim svojim bralcem! <3
25. december 2015
Gabriel
»Hej stari«mi reče Thomas. Moje ime je Gabriel Raymond. Star sem 17 let ter imam temno rjave lase in modre oči. Moj oče je umrl ko sem bil star 5 let,moja mama pa ko sem dopolnil ravno 12 let. Ravno ko sem stopil v puberteto in so se zame začele pojavljati zelo velike spremembe. Bratov ali sester nisem imel,no imel sem,toda oba sta umrla še zelo mlada. Ko sta bila stara približno 13 let,takrat sem jaz ravno dopolnil 4 leta.
Do svojega 17 leta sem odraščal pri babici. Naučila me je veliko stvari,zelo pomembnih zame. Hočete vedeti? No naj vam povem.
Takoj ko sem se preselil k babici,so se začeli kazati znaki. Postajal sem močnejši,imel sem večkrat izbruhe jeze in zjutraj sem se zbudil na neznanih krajih.
Nato po mesecu ne navadnih rečeh,me je babi peljala ven,ponoči na polno luno. Tresel sem se,vse kosti so me bolele in mislil sem da umiram. Toda babi ni zmotilo to niti malo. Postila me je zunaj da sem se tresel,in kotalil po travi ona pa je vse to le opazovala. Postajati sem začel bolj in bolj jezen ona pa mi je govorila naj se umirim. Ni pomagalo. Bolelo je ko hudič in počasi sem se spreminjal. Postal sem bolj kosmat kot sem,nohti so se mi podaljšali,ušesi spremenili. Občutil sem kako so se mi celo zobje spremenili in barva oči je postala zlata. Letal sem po gozdu kot še nikoli do slej. Vonjal sem vsako žival,tekel s hitrostjo kot si nekateri le želijo.
Naslednji dan mi je babi povedala,da sem volkodlak. Tudi ona sama je bila. Moj oče in mati sta bila volkodlaka,ravno tako brat in sestra. Razložila mi je kako smo se jaz,moj oče in mati preselili po smrti brata in sestre in kako sta ločila vse povezave s nujnim svetom. Naš klan je izvrsten in ima izjemno bogato zgodovino. Namreč prihajamo iz že začetka volkodlakov,kar dolga lista nas je.
Povedala sem,da navadno pri rojenih volkodlakih se začenjajo spremembe kazati pri dvanajstih letih. Že prej. Otrok bolj sliši,vidi in okus ima bolj razvit. Je tudi hitrejši od svojih vrstnikov. To še pred spremembo po spremembi pa živi normalno življenje.
Paziti se nam je treba zelo lovcev na volkodlake. No ko sem živel z babi sem imel mir pred njimi. Sedaj pa nisem več tako prepričan.
Po enem mesecu vedenja da sem volkodlak sem spoznal svojo prvo ljubezen Sarah. Teden dni po tem sem se zbudil ob njenem mrtvem telesu. Ubil sem jo. V njenem vratu je sijala ena velika luknja. Ubil sem jo s svojimi zobmi.
Po tem imam modre oči. Uboj nedolžne osebe spremeni volkodlakove oči iz zlatih v modre.
Potem sem se naučil zadrževati svojo jezo,da se ne spreminjam več ko je polno luna in kako se boriti in kazati,da sem povsem normalen. Skorajda.
V vmesnem času sem spoznal Thomasa. On je moj najboljši prijatelj že od 12 leta,torej od takrat ko sem se preselil k svoji babi in vse do sedaj. Dolgo časa je skrival svojo skrivnost pred mano tako kot jaz. Nato pa se je vse spremenilo. Mesto je napadel najin sovražnik,mislil sem,da sem dovolj močan da ga premagam toda sovražnik je premagal mene Thomas pa me je rešil.
Pri 17 letih mi je umrla babi in šel sem živeti na svoje. Thomas se mi je pridružil v stanovanju in postala sva sostanovalca. Toda nisva mogla ostati prav dolgo. Jaz sem se preselil k teti,on pa nazaj k svojim staršem. Toda nisem ostal dolgo pri teti,kmalu sem se odselil v Anglijo in tam preživel mesec dni ko me je pred parimi dnevi poklica Thomas,da naj pridem nazaj v svoje rodno mesto Shadowville.
»Zdravo Thomas«mu odvrnem.
»Pa si le prišel«reče in se očarljivo nasmehne. Ja tudi take malenkosti opazim,kakopak volkodlak kot jaz vse opazim.
»Smrdiš po psu«mu odvrnem.
»Hvala,tvojemu nosu pa nič ne uide. Kako si preživel včerajšnjo krvavo luno?« mi reče.
»Ja hvala za pohvalo. Enkratno,tako živega se še nisem počutil,toda tukaj ni kar tako mirno.«Mu rečem in ga pogledam s svojim znanim pogledom.
»Ja. Spremenil se je veliko stvari. Kot tudi ti. Po 8 mesecih končno nazaj brat. Enkratno je ko sem nazaj,in tudi v šoli ni kar tako. Mislim srednji šoli.« mi reče in se mi zareži.
»Ti hodiš v šolo?«Vprašam začudeno.
»Ja,smešno ne. No saj tudi ti boš šel. Slišal sem,da teta prihaja,kaj ne?«
»Seveda,moja preljuba teta. Nič ne uide tvojim virom. Kajne«Mu vrnem nazaj.
»Nope. Torej kaj praviš na zmenek?«me vpraša. Zmenek.
25. december 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg