Forum
Hej! Tudi jaz sem se odločila pisati zgodbico, upam da vam bo všeč, če dobim kakega bralca jo z veseljem nadaljujem

PROLOG:
Cigareto si je potegnil iz ust, ter jo ugasnil na mojem trebuhu. Skoraj sem zajokala od bolečine, toda nisem mu mogla dopustiti tega užitka. Zaprla sem oči, ker nisem več mogla gledati njegovega nagnusnega obraza, nakar sem v ozadju zaslišala glasen pok. Na hrbtu sem začutila toplo dlan. Takoj sem prepoznala ta nežen dotik. Bil je Jace.
23. februar 2017
...Maša...
...Maša...
Next
23. februar 2017
Next
23. februar 2017
Next
23. februar 2017
Ime mi je Isabell, in prihajam iz New Yourka. Stara sem 17 let. Od nekdaj sem si želela iti v Tokyo, in ravno to sredo, sva z najboljšo prijateljico Maddeline zadeli brezplačni enotedenski izlet v Tokyo! Jutri imava let in odkar sem izvedela to novico ne morem misliti na nič drugega. še zadnjič danes sem poklicala Maddy, da se prepričam, da bo jutri vse potekalo tako, kot mora. Ravno ko sem končala klic, me je mama poklicala na večerjo. Pripravila je mojo najljubšo jed, lazanjo. V očeh sem ji videla, da me s težkim srcem spušča tako daleč od sebe. Že od nekdaj jo blazno skrbi zame. Ko sem bila majhna nikoli nisem smela iti k jezeru s prijatelji, ker jo je skrbelo, da se bom utopila. Toda očetov pogled je bil popolnoma drugačen. Bil je poln spoštovanja in ponosen. Že več dni se sodelavcem hvali, kako sem odrasla in da bom čisto sama odšla v Tokyo. Po večerji sem se stuširala in si umila zobe, potem pa sem se zavila pod kovter ter iz že poponoma spakirane potovalke izvlekla knjigo s pismenkami. Že od nekdaj sem velika ljubiteljica vsega povezanega z japonsko. Sama se učim pisati s pismenkami in že od 4. leta dalje treniram Karate. Odločila sem se, da bom šla spat predčasno kot ponavadi, ker nisem želela, da bi slučajno zjutraj zaspala. Toda klub temu, celo noč nisem oči zatisnila niti za trenutek, saj sem bila preveč vznemirjena.






Izzy






Maddy

Zjutraj sem vstala že ob kakih treh zjutraj in se s kolesom odpeljala k Maddy. Nisem želela pozvoniti na vrata, saj bi s tem zbudila njeno mamo. Njena starša sta že dolgo časa ločena, tako da večino časa živi z mamo v pritličju v bloku, ki je s kolesom le 10 minut oddaljen od našega. Kolo sem privezala na ograjo, nato pa stekla do njenega okna ter vanj začela metati kamenčke, toda to je ni prebudilo. Kadar spi, jo težko spraviš pokonci. Lahko bi bilo konec sveta, pa ona tega niti ne bi vedela, saj bi spala. Jezna sem bila, zato sem jo začela klicati. Šele 4. se mi je oglasila. V telefon je zaspano zazehala, in rekla da naj ne skrbim, saj imava let šele ob pol sedmih. Ko sem jo končno izvlekla iz stanovanja, je bila ura že 4. Moje kolo je odpeljala v svojo kolesarnico. Nato sem poklicala taksi, in odpeljali sva se na letališče.







Ker je bilo še zelo zgodaj, prometa na cesti skoraj še ni bilo, zato sva na letališče prišli precej zgodaj. Maddy je na poti spet zaspala in sem jo komaj zvlekla iz taksija. Zahvalila sem se vozniku, on pa mi je prijazno pomagal odnesti najini potovalki do vhoda letališča. Šele ko sva prišli do čakalnice sem se končno sprostila in globje zadihala. Pogledala sem skozi okno in videla letalo, ki je pristajalo. Takoj sem vedela, da je to najino letalo, saj je bilo japonske firme Japan Airlines.
24. februar 2017
...Maša...
...Maša...
Next
24. februar 2017
Next
24. februar 2017
Next

+nova bralka
24. februar 2017
Next

zaenkrat izgleda...dobr začetek
25. februar 2017
Slišala sem opozorilo, ki je pozivalo potnike, da se začnejo vkrcavati na avtobus. Hotela sem dregnit Maddy, da se zbudi, toda sem zadela v prazen stol. Izginila je. Zgrabila me je panika, zato sem jo naglas začela klicati po letališču. Očitno sem se drla tako naglas, da je do mene stopil varnostnik in rekel, naj preneham z dretjem, saj s tem strašim ostale potnike. Nisem imela pojma, kje naj jo iščem. Do leta je bilo le še 15 minut. Pomislila sem, da je mogoče le šla na stranišče, zato sem hitro stekla do sanitarij. Tam sem s sobnjo jakostjo poklicala njeno ime. Ni bilo odziva. Do leta je bilo tedaj le še 7 minut, nje pa še vedno ni bilo nikjer. Odločila sem se, da če je ne bo bom preprosto odšla brez nje. Na poti nazaj, sem jo videla, kako se spogleduje z nekim čednim temnolasim šankom pri bifeju. Tako sem bila jezna, da sem jo v jezi povlekla za lase. To jo je nekoliko razburilo, toda ker ni bila zamerljive sorte, mi je to v trenutku odpustila. Vedela je, koliko mi to pomeni. Že od malih nog je bila dobra prijateljica. Na hitro se je poslovila od tipa, ter mu na papirček napisala svojo cifro. Ko sva končno prispeli na letalo, sem mislila, da bom umrla od sreče, kajti sanje so se mi končno uresničile.







Let je bil dokaj miren. Maddy je celo pot spala, tako da sem se zamotila s preučevanjem pismenk. Kar precej sem si jih že zapomnila. Ob pristanku mi je postalo rahlo slabo, toda slabost je minila v trenutku, ko sem stopila na japonska tla. Komaj sem čakala, da bova zapustili dolgočasno letališče, in videli prečudovito mesto. Tudi Maddy je počasi dobivala energijo. Zdaj je že radovedno gledala naokoli. Tudi ona se je veselila tega potovanja, seveda je tudi upala na kakšno afero s kakšnim luštnim Japoncem. Ko sva konče prišli iz stavbe, sem tam postala in vdihnila zrak. Bil je nekoliko drugačen, kot v New Yorku. Nekoliko bolj kisel in hkrati sladkoben. Nisem se ga še dobro nadihala, ko me je Maddy že zvlekla k osebi, ki je na tablici imela napisani najini imeni. Podravil naju je, sicer v zelo polomljeni angleščini, ampak se ga je dalo razumeti. Opisal nama je kam greva, kakšne aktivnosti so vključene v paket in podobno... Pospremil naju je v njegov taksi ter se odpravil na pot proti hotelu. Ime mu je bilo Aiko. Bil je zelo prijeten človek, majhen in debelušen, star okoli 40 let. Izvedeli sva, da ima 2 hčerki, ena naj bi bila stara toliko kot midve. Tako smo se pogovarjli kaki 2 uri, celo pot do hotela. No vsaj jaz sem se, Maddy je bila bolj zatopljena z buljenjem in tipkanje po telefonu. Ugotovila sem, da se pogovarja s tistim luštkanim tipom iz letališča. Najverjetneje ne pozna niti njegovega imena. Minute so minevale, jaz pa sem si poskušala zapomnit vsako stavbo, ki sem jo videla ob cesti. Vsako malenkost, vse obraze, vse vonjave...







Ko smo končno prispeli v hotel, je bilo že precej pozno, okoli dveh zjutraj. Jaz sem želela iti spat, da bi jutri lahko čim prej vstala in si ogledala čim več stvari, toda Maggy je bila popolnoma nasprotnega mnenja Prisilila me je, da sem se z njo uredila, ter me potem zvlekla v hotelski disko. Ni bil ravno ne vem kako velik. Pa tudi v njem je bilo ogromno turistov, skoraj nobenega domorodca. Usedli sva se za mizo, in Maggy nama je naorčila tekili. Ni minilo dolgo, ko sta se nama pridružila 2 birtanska fanta, nekoliko starejša od naju. Pozneje sva ugotovili, da sta stara 25 in 27 let. Mlajšemu, je ime Alex, no vsaj tako je rekel. Najbrž je to le njegov vzdevek, okrajšava za Alexander ali kaj podobnega. Starejši pa je bil Mich, verjetno okrajšava za Michael. Alex je sedel poleg mene, drugi pa k Maggy. Močno sta zaudarjala po alkoholu in že na daleč se je videlo, da sta precej opita. Maggy je svojega koščenega frajerja zvlekla na plešišče, tako da sem ostala sama s poraščenim pujsom. Ne morem reči da je bil debel, toda gotovo mu ni bilo važno kakšno hrano je metal vase. Imel je kak centimeter dolgo brato, rahlo mokro od piva. S svojimi debelimi očmi je dobesedno buljil vame, nakar me je začel poljubljati. Skoraj sem bruhala, ter ga tako močno odrinila, da je padel s stola. Že od nekdaj sem precej močna zaradi treningov karateja. Vstal je. Pri padcu je priletel na nos, saj se ni bil sposoben ujeti na roke zaradi tolikšne pijanosti. Vstal je in videla sem, da krvavi iz nosu. Z roko si je obrisal kri ter me srepo pogledal. 'Plačala boš za to kurba!', je glasno rekel in se zapodil proti meni. Spet sem ga spretno vrgla na tla. Tokrat se je proti meni ozrlo kar precej ljudi. Spet se je zapodil proti meni. Spet sem se pripravljala da ga vržem na rit, toda me je nekdo prehitel. Nek suhljat zlatolasi fant. 'Nehaj nadlegovati tukajšnja dekleta.', mu je rekel s popolnoma mirnim tonom. Toda kosmatinec ga ni poslušal. Odrinil ga je in spet šel proti meni. Zlatolasec je hitro smuknil med naju, ga prijel za ovratnik ter mu pogledal naravnost v oči. Kakih 10 sekund ga je takole gledal, nakar se je kosmatinec le pomiril in se usedel. Začel se je tresti. Res je bil čuden prizor. Ljudje nas niso več opazovali, saj so se raje zamotili z bolj zabavnimi posli. 'Hej, si v redu?', me je vprašal zlatolasec. 'Ja...kaj si mu naredil?' Nasmehnil se je in odšel. Stekla sem za njim, toda je preprosto izginil Nikjer ga ni bilo. Zaradi vsega kar se je zgodilo, sem bila čisto razsuta. Zato sem se odločila, da bom šla v sobo. Kljub mojemu pospešenemu ritmu srca, sem hitro zaspala, kajti že 2 dneva nisem ponoči niti zatisnila očesa in sem bila precej zaspana. Med spanjem sem neprestano podoživljala dogajanje v disku.






Zlatolasi fant
25. februar 2017
OMG! Next NUJNO
25. februar 2017
...Maša...
...Maša...
nect
25. februar 2017
...Maša...
...Maša...
Next
25. februar 2017
fuuul dobro

Next Next Next
26. februar 2017
Next Next Next Next
26. februar 2017
Next
26. februar 2017
Zbudila sem se okoli desete ure zjutraj. Panično sem stresla Maddy iz postelje, saj nisem hotela da zamudiva zajtrk. Hitro sva se oblekli ter skoraj stekli do restavracije. Nad izbiro hrane sem bila precej razočarana, saj so večinoma stregli le klasično ameriško hrano. Čisto na koncu, v skrajnem kotičku restavracije, sem opazila starčka, ki je pekel neke okrogle in debele palačinke. Stopila sem k njemu in ga japonsko pozdravila. Prikimal mi je in se mi nasmehnil. Ponudil mi je to čudno palačinko. Vprašala sem ga kaj je to, toda angleščine očitno ni razumel. Odločila sem se, da bom zato raje uporabila japonščino. Sicer sem opravila dvoletni tečaj toda mi ni kaj dosti ostalo v glavi. Kako minuto sem razmišljala kako bi to vprašala, potem pa sem nekaj v polomljeni japonščini le spravila iz sebe. Starček se je začel hihitati, nato pa je rekel 'Dorayaki'. To so neke značilne japonske puhaste palačinke s fižolom v sredini. Vzela sem dve, njemu pa dala nekaj drobiža v zahvalo. Da sem vse skupaj lažje poplaknila, sem si natočila še nek japonski čaj. Vse skupaj sem zelo hitro pojedla, saj se mi je mudilo raziskovat japonski svet. Tudi Maddy je zgledala precej navdušena.







Ko sem stopila ven, sem takoj zavohala močan vonj po cigaretnem dimu. Tudi Maddy ga je zaznala, saj je nelagodno vihala nosnici. Obrnila sem se k temu nekulturnežu, saj sem mu želela reči nekaj krepkih o njegovi neolikanosti. Dregnila sem ga v ramo in obnil se je k meni. Takoj sem ga prepoznala. Bil je tisti starejši tip od včeraj, ki je plesal z Maddy. Pogledal naju je in se ji nasmehnil. Maddy mu je nasmeh vrnila. Toda takrat je iz njegovega ramena ven prilezel še tisti kosmatinec od včeraj. Imel je povit nos, ter veliko modrico točno na sredini čela. Šlo mi je na smeh, toda poskusila sem se zadržati. Planil je k meni, toda ga je prijatelj zadržal. 'Plačala boš za to.', je rekel mrko. Pomežiknila sem mu, nato pa sva z Maddy v miru odšli naprej.







Za danes nisva imeli organizirane nobene aktivnosti, zato sva se odločili, da bova obiskali mestno tržnico. Na njej se je gnetlo ogromno ljudi, tako da sva se skoraj morali držati za roke, da nisva izgubili druga druge. Dišalo je po dorajakih in po vseh drugih japonskih dobrotah. Ko sva končno živi prehodili vso tržnico, je bilo že pozno popoldne. Maddy je rekla, da je utrujena in da se bo vrnila v hotel, toda meni je bilo še prezgodaj in sem ji rekla, da bom prišla za njo. Poslovili sva se in se objeli.

Malo sem še hodila naprej po pločniku, ko sem čisto na koncu ulice opazila še tanjšo ulico. Nad njo je bila narisana pismenka, ki je še nikoli nisem videla. Ne vem zakaj, toda prepričana sem bila, da je ni v moji knjigi. Nekaj časa sem jo gledala, na kar sem ugotovila, da je modre barve. Prepričana sem, da je bila na začetku črna. Nekaj na njej je bilo tako privlačnega, da me je pritegnilo v to ozko uličico. Nekoliko sem upočasnila korak ter šla naprej. Čisto na koncu na steni je bila spet nova pismenka. Tokrat se mi je zdelo, da sem jo že nekje videla, ampak vseeno sem bila prepričana, da tudi te ni v knjigi. Iz žepa sem potegnila telefon, da bi jo slikala, ko je mojo roko zgrabila neka druga roka. Bil je nek mlad in postaven Japonec. Nasmehnil se mi je. 'Hej, kaj delaš tukaj? V takšnih ulicah je lahko nevarno za mlada dekleta, kot si ti.'. Govoril je v popolni angleščini. Iz njegove dlani sem iztrgala svojo. Pri tem sem videla, da ima na spodnjem delu zapestja narisano enako pismenko, kot je tudi na koncu te ulice. Nakar mi je nekaj prešinilo v glavo. To pismenko sem včeraj videla na zapestju tistega zlatolasca, ki me je rešil. Pripravljala sem se že, da bi ga odrinila, toda on me je prehitel. Prijel me je za ramo, enako kot je včeraj zlatolasec prijel Alexa. Pogledal me je naravnost v oči. Zdelo se mi je, kot da želi moje misli preusmeriti v drugo smer, toda mu tega nisem dopustila. Upirala sem mu, kolikor sem le mogla, nakar mi je iz nosa pritekla kri. Tedaj sem le zbrala pogum in ga brcnila naravnost v mednožje. Komaj opazno je trznil, toda razumel je moj znak in se naslonil k steni. Odprl mi je prehod. Vedela sem, da me opazuje, zato sem pospešila tempo in stekla tako daleč, kot sem le mogla. Šele na popolnoma drugi strani ulice sem se ustavila. Toda še vseeno sem imela občutek, da me opazuje. Pogledala sem na streho stavbe pred sabo in zdelo se mi je, da sem ga videla, kako je švignil mimo. Glavo sem imela trenutno polno neumnost, nisem imela pojma kaj se dogaja in kako naj si to razložim. Domnevala sem, da je vse to posledica pomanjkanja spanca, zato sem iz torbice povlekla telefon, da bi poklicala taksi. Toda kar naenkrat sta me obkolila 2 motorista. Eden me je začel omamljati, drugi pa me je že posajal na svoj motor. Zadnja stvar, ki se je še spomnim je zvok mojega telefona, ko je padel na tla.





Japonec iz ozke ulicie.
26. februar 2017
...Maša...
...Maša...
Next
26. februar 2017
iii Next

vedno bolje postaja
26. februar 2017
Next
26. februar 2017
NEEEEEXT
27. februar 2017
Nexti
05. avgust 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg