Forum
u223100
u223100
Pozdravljeni!

Ker se v mojemu življenju veliko dogaja in nimam nikogar, da bi to komu izpovedovala, sem se odločila, da odprem svoj internetni 'dnevnik' oziroma blog. Osebni podatki bodo seveda ostali skriti (imena (v tem dnevniku oziroma blogu bo veliko imen, zati si jih nom izmislila), priimki, točen kraj itd.).
Karkoli se vam bo zdelo v blogu oziroma dnevniku zdelo nemogočr, potem pa ne berite, temveč zapustite to temo in je ne uničujete. Povem vam, da bo vse, kar bom napisala čista resnica, ker nisem tak tip, da bi lagala in si izmišljevala stvari.
Mogoče bom pisala vsak dan, mogoče pa tudi ne. Bomo videli, kako bo s časom ^^
Lahko nočko!
P.S. v naslovu bi morale biti vejice ampak Igre123 tega ni dovolilo ):
30. maj 2017
Next
30. maj 2017
Sophie Hyles
Sophie Hyles
Neeeexxtt!!
31. maj 2017
rosi.rr
rosi.rr
Next
31. maj 2017
don't cry
don't cry
Neextt (:
31. maj 2017
u223100
u223100


TO SEM JAZ, MOJE ŽIVLJENJE, MOJA ZGODBA

Živjo. Hm...ne vem, kaj točno naj rečem, lahko pa rečem, da sem danes pisala naravoslovje 3. Vem, ni najboljša ocena, ampak kaj morem. Letos sem bolj slabša, kot sem bila lani, ampak še vedno povprečno dobra.
Zjutraj sem kot ponavadi šla v šolo in skoraj bi me kap ob pogledu na kolesarnico. Svoje kolo sem komaj spravila v kolesarnico. Ampak mi je uspelo. Danes se nisem preveč dobro počutila, ker sem šla v kratkih hlačah, ampak vreme dela svoje.
Na živce mi gredo še posebej trije fantje in to so Gaj, Žan in Anej. Gaj je včeraj ukradel mojo torbo in brskal po njej. Malo je manjkalo, pa bi našel moj osovražen predmet; vložki. K sreči jih ni videl. Žan pa samo bulji vame. Anej pa tudi in med poukom ropota, udarja po mizi in prekinja učiteljico. Celo mojemu sošolcu, ki je kmet je rekel klošar in je zaradi tega bruhnil v jok (ne Anej, temveč sošolec).
In oh, da ne pozabim, pri tehniki so fantje izdelovali orodje (v moji skupini sta Žan pa Anej...kakšno srečo imam) in je Anej, ko je končal vrgel svoj izdelek iz ene mize na drugo mizo. Vse bi bilo v redu, če ne bi vrgel premočno in previsoko; Anej je namreč razbil okno v učilnici in to z majhnim, preprostim orodjem. In jaz...jaz semnse dolgčasila med tehniko in tehnologijo. Ker ni nič zanimivega.
Moj najhujši predmeti so angleščina, matematika in naravoslovje. Pri teh predmetih imam najslabše ocene, pa tudi učitelji (razen učiteljica matematike - ta je zakon,poleg tega pa je tudi moja razredničarka) niso preveč dobri, preveč kregajo in se derejo na nas.
Sovražim teden, ko sem dežurna. Zakaj, vas zanima? No, vam bom pa povedala. Zato ker sem dežurna z Žanom. Tako je, prav ste slišali. In me zasleduje pri malici, nalašč se zaletava vame ko nosim malico. Enkrat mi je škatla burekov skoraj padla na tla.
Ampak nekaj sreče je na moji strani, saj moje sošolke, ki jo sovražim in je ne prenesem, saj se preveč važi in misli, da je vse, v sedmem razredu ne bo več med nami. KOMAJ ČAKAM!
02. junij 2017
u223100
u223100
P.S. imena sem spremenila, tako da sem jih spremenila v podobna imena.
02. junij 2017
Sophie Hyles
Sophie Hyles
Neeexxt!
02. junij 2017
Next
.
03. junij 2017
Next
03. junij 2017
Next
03. junij 2017
u223100
u223100
Prosim, ne oglasuj
03. junij 2017
u223100
u223100


Zopet živjo...in spet ne vem, kaj naj rečem...
Ampak vam bom povedala, kar se je zgodilo včeraj na šolski veselici...meni osebno je bilo zelo zanimivo in smešno.
Začetek dneva smo začeli z matematiko. Ampak nismo takoj začeli, temveč smo se pogovarjali o veselici. Minile so še preostale ure in prišel je čas za odhod domov. Na želen cilj sem prispela okoli 13. ure, domov sem šla z kolesom (ne vem, zakaj sem to napisala). Poten so prišli še starši in imeli smo kosilo. Po kosilu sem šla pogledati meni najljubšo nadaljevanko Drugače srečna, kmalu potem sem prejela sošolkino sporočilo, ki se je glasilo takole;
Kdaj prideš na veselico? Anja

Odvrnila sem ji, da ne vem. Potem me je vprašala, če bi se tam dobili ob 16 uri. Privolila sem. Kmalu sem morala zapustiti hišo in oditi na veselico. Med potjo sem srečala prej omenjeno sovražnico, ki se me je 'razveselila' in tako sem bila prisiljena z njo prehoditi pol poti do veselie (pol poti sem prehodila sama, nato sem jo srečala in sva skupaj prehodili pol poti). Prispeli sva na cilj in začelo se je. Veliko nastopajočih je bilo. Kupila sem pet bonkon in jih nisem porabila razen za hamburger (tipična jaz), tako da sta mi dva bonka ostala. Pa sta šla dva evra v nič. Najprej je moja sošolka, s katero sva se dobili hotela palačinke, jaz pa ne, saj so bile za kosilo palačinke. Šli sva naprej. Nazadnje je hotela k stojnici, kjer urejajo nohte. Spet sem zavrnila, ona pa je šla in morala sem jo počakati. To stojnico so vodili devetošolci in med njimi je tudi en devetošolec, ki je en velik kreten (en trenutek ne gleda, drug trenutek me ne prenese) in pri tej stojnici je bil prvi trenutek, zato sem rajši to stojnico zapustila. Ampak ravno takrat je začelo deževati in mogla sem ostati pri tej stojnici, ki je imela streho. Stisnili smo se in kot naključno je ob meni stal tisti devetošolec, zato sem stisnila jezik za zobe in stekla v notranjost šole. Tako je, bila sem popolnoma suha. Nobene mokrote na meni, on pa je bil ves premočen...saj mu je prav. Kmalu je bila šola polna preostalih udeležencev in vsi so počasi začeli odhajati domov. Mislili smo, da je veselica uničena, ampak ni bila. Stopila sem na 'teraso' šole, da bi videla, kaj se dogaja in ravno takrat je prišel mimo mene Lanin brat Jaka (Lana - druga sošolka, Jaka - tudi devetošolec (ne tisti prej omenjeni)) in ME prijel ZA ROKO!! Zato sem mislila, da so vsi trčeni in opiti (ker so bili res zmešani). Nisem preveč mislila na to, rajši sem ignonirala in se zabavala naprej, saj je v hipu ko me je prijel za roko prenehalo deževati (kako čudno, ampak je res). Anja je prišla do mene in malo sva postopali, nato sva srečali Nino, drugo sošolko (v razredu nas je 23, od tega 12 deklet in 11 fantov (naslednje leto bo nas bo 22 (11 &11), ena namreč odhaja - jeeeeej)) in smo si šle kupiti hamburger, nato smo si poiskale eno suho klopco. Usedle smo se na klopci na parkirišču in gledale, kako so se fantje važili s kolesi. Eden je celo padel, sošolec Žiga. Tudi on je pravi kreten, saj je med vožnjo s kolesom imel obe roki spuščeni in si je dvignil majico, ter razkazoval trebušne mišice. Ko je padel se ni več vozil.
Zopet je začelo deževati, zato sem se rajši odpravila domov in to je bilo ob 20.30. Na poti domov sta me zasledovala dva devetošolca.
Srečno sem prispela domov in se kasneje odpravila spat, okoli 23.30...
Danes zjutraj pa sem se morala zbuditi zgodaj, saj smo šli v Maribor. In tam sem srečala Žigatovo mamo, ki se mi je prijazno nasmehnila in me lepo pozdravila (prej tega ni nikoli storila (Žiga pa se nasmiha moji mami in jo lepo pozdravlja)). Seveda.sem ji pozdrav vrnila, saj nisem neolikana.
Okoli 17.30 smo se vrnili domov in zdaj to pišem.
Zdaj vidite, kako je moje življenje zapleteno, se vam ne zdi?
Lepo se imejte še naprej
Xoxo Brina (P.S. če ne veste, sem Brina )
03. junij 2017
don't cry
don't cry
waw, imaš pa res zanimivo življenje ko bi le tudi moje bilo tako heh...
in brina je res lepo ime *-* ta blog si zasluži več kot samo eno besedo sestavljeno iz štirih črk, vendar domišlije za kaj več kot to nimam. Next torej cx
03. junij 2017
u223100
u223100
Bodi srečna, da takega življenja nimaš cx
03. junij 2017
Next
03. junij 2017
Waaaaw zanimivo Itak Next !!!
04. junij 2017
Next!!!Zdej vidim kak maš zapleten lajf
04. junij 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg