Forum
u163118
u163118






Titanic║
║Chapter 1- Ruth Rose Pearl Jones║

Torej tako se moje življenje prične.

Karto-oz list papirja sem močneje stisnila k sebi z drugo roko pa pograbila kovčke. Na zaposlenem glavne trgu je kar mrgolelo ljudi. Mnogi so vpili ali mahali že vkrcanim potnikom na ladji. Nekajkrat sem globoko vdihnila in stekla z kovčkom naproti veliki barki. Ko gorimo že o barkah, to ni bila barka. Bila je ladja.

Največja, kar jih je kdo videl. Zasnovana naj bi bila po »premožnosti in veličini«. Premožnost nikoli ni bila mojo stvar in tudi ni. Sem samo nekako predmestno dekle, ki želi svobodno potovati po svetu. Ne pričakujem veliko od potovanja, le malo zasebnosti in vetra v svojih laseh. Stavim da me bodo potisnili v drugi razred, kjer si bom sobo delila z cimro….ne vem kako se bo izšlo, ker sem bolj divje sorte, toda glede deljenja sobe nimam problemom. Če odraščaš v veliki, in govorimo o res veliki družini ti to postane kot vsakdanja rutina. Za primer čajanka z olikanimi gospemi ki kramljajo in kimajo vsemu, čeprav ne vidijo smisla v temu.

Prerinila sem se mimo cvileče punce, kije mahala svoji mami na poti do ladje. S pogledom sem ošvrknila uro na bližnji svetilki in opazila da odplujejo čez pet minut. Stekla sem po stopnicah do vrat, kjer me je sprejel gospod v modro-črni obleki. Ni štel več let kot jaz. »Pozdravljena gospodična, potni list.« podala sem vozovnico in se živčno prestopala. Medtem ko si je previdno ogledoval list v njegovih rokah, da slučajno nebi bil ponarejen, se je zaslišalo glasno hupanje ladje in cingljanje kapitana ki je naznanjal da bo ladja kmalu odplula. »V redu,« je pokimal in se mi nasmehnil toda še vedno se ni umaknil da bi lahko prestopila prag velike ladje. »Pa zdravniški pregled. Imate uši, gnide, gripo, karkoli s čemer bi se lahko okužili ostali.« hitro sem odkimala. »Kaj pa morsko bolezen?« »Ne!« sem že skoraj živčno vzkliknila sam pa se mi je samo nedolžno nasmehnil.

»Dobrodošla na krovu, gospodična. Vaša soba je G57, levo na koncu hodnika. Hitro sem pokimala. Torej tako se začne. Z svojimi starimi, že obrabljenimi čevlji sem prvič v svojem življenju prestopila prag te ladje. Ladje sanj ali bolj rečeno Titanik. Srce mi je vztrepetalo, sama pa sem se pognala v tek po hodniku.

Butnila sem v sobo, kjer je bila prijetna rdečelaska. Njeni skodrani dolgi lasje so ji razmršeno padali na ramena. Sramežljivo se je nasmehnila. »Zdravo sem Katharine.« segla sem ji v roko in prikimala njenemu pozdravu »Rose Ruth Pearl Jones. Kliči me Ruth.« delovala je veliko mlajše od mene, precej plaho in zaprte narave.

»Vrgla sem se na posteljo poleg nje in pogladila svojo obleko. »Torej greva v Ameriko, huh?« sem nekako želela načeti pogovor. Katharine mi je pokimala in začela počasi svoje obleke zlagati v bližnjo omarico. Krasno zgovorna oseba je. Nasmehnila sme se sama sebi, medtem ko sem začutila rahlo tresenje pod svojimi nogami. Ladja se je počasi začela premikati in sobo je napolnil srednje glasen ropot. Bele stene so se tresle, tla pod nama ki so bila narejena iz Irskega najboljšega lesa pa so škripala. Če mi nebi rekli da so jo zgradili močni Irci nebi nikoli prestopila tega praga.

»Pridi,« povlekla sem jo za roko po pustem hodniku mimo železnih rešetk, levo po stopnišču na palubo. Kdo bi si mislil da se je zbralo toliko ljudi. Njeno drobno roko sem močno držala in jo vlekla za seboj na konec ladje. »Mahaj!« sem zakričala in kot navita mahala množici ljudi. Sramežljivo je dvignila roke in pomahala. »Kaj je štos vsega tega!?« je zakričala, da bi preglasila kričečo množico. »Ne vem samo mahaj!« nasmehnila sme se in mahala ljudem od katerih smo počasi odhajali, drseči po vodi.

Titanik ladja sanj. Dokler ne prestopiš njenega praga se ne zavedaš sploh kaj sanje so. Toda definitivno zdaj vem, da ne sanjam.

Ruth Rose Pearl Jones║:






________________________________________♛_____________________________________

►Torej emma-brokoli x'd- se je vrnila z novo zgodboo oz FanFic-ov.
►Ne ne bom pisala sama ampak z eno in edino popouno pisateljico summer.romance.
►Upam, da vam bo všeč. Nekateri trenutki se vam bodo zdeli podobni, ker je vbistvu tist film biu moja inspiracija.
►Konec bo bil žalosten in hkrati ne...na koncu vas zna neki presenetit, jst bom ubrnila in poskušala vs čim bolj presentetit. Samo tam kjer je smrt so žrtve tko da ne bo blo use v rožcah.
►Sama vem, da bom uporabla use naše fante samo en bo bil glavna oseba....boste vidl ;D
► Glede te Rose Ruth...slika...ja no predstavlite si samo njen obraz. ni iz uglajene bogate družine, j enavadno še kar revno predmestno dekle, zato obleke in te šik klobuki-ODPADE x'd. Več boste pa izvedel sproti.
►Mnenje?
►Kritike, kaj bi spremenili?
►N E X T?
►PRAVILA:
-oglaševanje? -.- pozab, ker greš na blok+vrnm deset modrih linkov!
-Verižci? -.-. Pozab, vidla sm da eni verižce kr dajete na zgodbe!
-Ti ni všeč? Ne silm te da berš in obdrž slabe in krute komentarje zase!
►Mislm, da smo se razumel zdej pa,
summer.romance nexta naslednja.
24. februar 2014
u142227
u142227
omggg to!!!!!!!! prva sem!! sej vidiš emmč da hitr berem! xĐ omgg komi čakam nadaljevanje neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
24. februar 2014
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT *OOOOOO*
24. februar 2014
u28319
u28319
Neeeeeeeeeeeeeeeext c":
24. februar 2014
u148477
u148477
neeeeeeeeeeeextttt *w*
24. februar 2014
u150743
u150743
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxtt
24. februar 2014
u147737
u147737
js sm misnla da se zajebavaš x'd neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
24. februar 2014
neeeeeeeeeeext
24. februar 2014
u166284
u166284
NEEEEEEEEEEEEEEEEEXT!
25. februar 2014
oo neeext!!!!!
25. februar 2014
u152860
u152860
neeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
25. februar 2014
u166111
u166111
neeeext
25. februar 2014
Next *o*
25. februar 2014
neeeeeeext *w*
25. februar 2014
nexxxxttt !!
25. februar 2014
u165341
u165341
next
25. februar 2014
next
25. februar 2014
neeeeeeeeeeeeeext
25. februar 2014
neext
25. februar 2014
neext
25. februar 2014
u166388
u166388
NEXT!
25. februar 2014
oooo next;D kok lepša zgodba < 3
25. februar 2014
u120926
u120926
Dobra ideja... Next!
25. februar 2014
Neeeeeexxxxxttt
26. februar 2014
neeeeeeeeext
26. februar 2014
u159930
u159930
Neeeext
26. februar 2014
next
26. februar 2014
neeeext
26. februar 2014
u150952
u150952






║Chapter 2 – Anna Marie Diana Roberts║

Iz avtomobila sem izstopila naravnost med hrupno množico, ki je zapolnjevala celotni glavni trg in se vila po cesti vse do pomola številka 44, kjer je bila parkirana najslavnejša ladja tega časa, nepotopljivi parnik, Titanic. Ob pogledu nanj sem za trenutek obstala, kajti izgledal je naravnost veličastno. V mislih sem se povsem predala fantazijam, kako bo in koliko prijateljev si bom nabrala v času potovanja. Morda mi bo pot prekrižal celo kakšen postaven mladenič, nikoli se ne ve.
»Anna, pohiti vendar, saj boš še zamudila.« Glas mojega brata Thomasa me je postavil nazaj na realna tla in nekoliko nejevoljno sem se ozrla proti njemu. S prstom je neučakano pobobnal po uri na roki, s čimer me je najbrž želel opozoriti na čas.
»Že grem.« Vzel je moja kovčka in se začel prebijati skozi množico, sama pa sem poskušala kar najmanj zaostajati za njim.
Po nekaj minutah sva prispela do ladje, ki je bila še veliko večja, kot je izgledala iz trga. Za trenutek mi je vzelo sapo, a tokrat me tok misli ni odnesel.
»Boš zmogla sama?« Hitro sem pokimala, čeprav sem bila v dvomih, kajti prvič bom potovala sama. Po pravici povedano, se je v meni vznemirjenost mešala z nekakšnim strahom.
V roke sem vzela svojo prtljago in hotela oditi, a me je zaustavila njegova odločna roka. »Pridi sem.« Za trenutek me je stisnil v objem in to je bilo prvič v življenju, da je pokazal nekaj čustev. »Obljubi mi, da boš pisala takoj, ko prispeš do strica.«
»Obljubim.« Požrla sem solze ganjenosti, pobrala kovčka, ki sta med objemom pristala na tleh in se začela vzpenjati proti vhodu v ladjo.
Moškemu v uniformi sem pokazala vozovnico za prvi razred, saj je bila mati mnenja, da si bom v drugem še kaj nalezla in je kljub temu, da nismo bogataši, kupila najboljše.
»Dobrodošli na krovu, gospodična. Gospod Franco vas bo odpeljal do vaših prostorov.« Veselo sem prikimala in dovolila, da mi je vzel prtljago, nato pa se napotila za starejšim moškim v črni obleki postreščka.

Takoj, ko sem dobila ključ, sem zaklenila in stekla na palubo ter se ozrla po zbrani množici. Dejansko jih je bilo še veliko več, kot sem si predstavljala, ko sem stala med njimi. Verjetno si je večina izmed njih želela, da bi bili na našem mestu, kajti le 2.434 nas je imelo to srečo, da smo prišli do vozovnic za krstno vožnjo parnika.
Opazila sem, kako so se vrata v ladjo zaprla in zaslišal se je zven ladijske hupe. Le nekaj trenutkov za tem smo se začeli premikati. Še dokončno sem se sprostila, se predala vzdušju in začela mahati množici, od katere smo bili iz trenutka v trenutek bolj oddaljeni.
Med njimi sem zagledala brata, ki nam je prav tako kot ostali mahal v slovo. To pa je res čudno. Kakorkoli že, s tem se je uradno začelo moje prvo samostojno potovanje proti Ameriki.







-> Torej, jaz sem druga pisateljica in seveda se moje pisanje ne mora primerjati z Wings, ki piše popolno.
-> Film Titanic je tudi moja insparacija in upam, da vam bo všeč
-> Ker mislim, da je Wings povedala več kot dovolj, moram samo še enkrat poudariti, da to, da sodelujem pri sodelovanju tega ff-ja, ne bo uplivalo na rednost nextov pri moji zgodbici Moč poletnih noči (The Power of Summer Nights),
- ki sem jo šele začela pisati in če bi jo kdo rad bral, naj se oglasi na mojem profilu, kjer je link
-> Naslednji del bo objavila Wings
26. februar 2014
neeeeeeeeext *o*
26. februar 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg