Forum
Hello!
Prej sem že mela podobno temo (http://www.igre123.com/forum/tema/writing-tips/68732/) na prejšnjem profilu, ki pa sem ga opustila ker me mami dobesedno zasleduje -.-' (zato si želim da bi mela tiste glupe starše k grejo v trgovino po liter wi-fija). Iz prejšnje teme bom najprej vse prekopirala sem, potem pa bom temo nadaljevala tukaj.
Tole so zgodbice, za katere se mi res zdi škoda, da nimajo več bralcev in bi res prosila, če si jih kdo vsaj pogleda:
http://www.igre123.com/forum/tema/eyes-of-demons/74391/
http://www.igre123.com/forum/tema/.-the-secret-k-er-./73248/1
http://www.igre123.com/forum/tema/feniksova-pesem/70828/1
http://www.igre123.com/forum/tema/behind-colours./72403/
Upam da mi pisateljice teh zgodb ne bodo zamirle ....
Pa še moja zgodba, ki jo bom, če bo vse po sreči v prihodnosti nadaljevala na tem profilu:
http://www.igre123.com/forum/tema/shadow-of-a-wolf/68709/
#######################################

1. Česa se izogibati?

Torej česa se pri pisanju izogibati? Pri tej temi nemoremo mimo tega šolskega primera: Ponavljanju.
Kako izgleda?
Primer:
Micka je šla v trgovino. Nato je Micka oprala avto na koncu pa je Micka še počistila dvorišče. Ko je Micka končala z opravili je Micka odlša k počitku. Da pa Micka nebi samevala je poklicala špelo. Ko je Špela prišla sta se Špela in Micka šli damo. Zmagala je Micka. Nato je Micka šla spat.
..........................
Že v šoli je bilo neštetokrat povedano, da se temu izogibamo. Sicer v zgodbicah tako množično ga nisem zasledila ampak je opazen in (vsaj zame) moteč. Zgoraj sem namenoma pretiravala in napisala slabo besedilo zato, da vidite, kako moteče je. Pa če pogledamo iz vidika lenob; ni ti treba velike začetnice pisat.
Kako se mu izogniti?
Z zaimki (ona, ono, ti, tisto) ga preprosto preskočite (Nato je oprala avto) z vezniki, mašili karkoli (nato, in, potem).
Druga stvar morda ne tako zelo opazna pa je karakterno namigovanje je karakterju.
Primer:
"No, pa pojdiva kupit še kakšno obleko, jih imam že 10000 pa kaj potem?"
...........................................
Ubistvu gre za to, da lik pove, kakšen je v mimobežnem stavku.Tega človek v resničnem življenju nebi neredil. če že morate to poudarit naj to reče drugi lik npr. tako:
"No pa pojdiva kupi še kakšno obleko" je Lana nasmejano rekla.
"Pa saj jih imaš že 1000" ji je Špela odgovorila malodušno.
..........................................
Sicer je izredno beden primer ampak ste dojeli bistvo. Pod to temo npr. spada tudi tale odstavek, ki je na žalost skoraj v vsaki zgodbici:
Oh joj pozabla sem se predstvit. Sem Melanine Mitchel, imam kratke modre lase, modrozelene oči in sem zelo suha čeprav sama ne mislim tako. Imam 3 Bff in sestrco in brata.
................................
Če pišete v prvi osebi je tako, kakor da ste v njeni glavi in ona neve za vas in se sigurno nebi predstavila. Njen videz lahko opošete na npr. tak način:
Pogledala sem se v ogledalo. Videla sem bledolično dekle z kratkimi modrimi lasmi in modrozelenimi očmi
............................
res je, v takem primeru nemorete napisati tistega o tem, da je napol anoreksična, ampak to lahko omenite kasneje. Je pa seveda še ena možnost, to pa je da pišete v tretji osebi, to pa zgleda nekako takole:
V prostor je stopila shirana punca v zgodnjih najstniških letih. Imela je divje modre lase ter prodorne modrozelene oči..
.............................
Primeri niso ravno kvalitetni ampak mislim, da veste, kaj mislim.
####################
V kateri osebi je lažje pisati in zakaj?
Torej 1 ali 3 oseba (v drugi bi bilo čudno pisati in se je v pisanju res ne uporablja)
Tako eno kot drugo ima pluse in minuse. Ce pišeš v prvi osebi, lahko bralci osebo začutijo, se z njo povežejo, lažje ustvariš kakšne "elemente presenečenja" ( recimo da je tvoj lik prepričan, da je oseba x morilec na koncu se izkaže da ni, bralec pa ima celostno podobo morilca pred sabo in res je zelo super to presenečenje, pritegne bralce vbistvu) tega recimo nebi mogla narediti če bi pisala v tretji osebi, je pa res, da v tretji osebi lahko bolj obrazložis celotno dogajanje, enkrat misli enega enkrat drugega, dogajanje je mogoče bolj objektivno itd. Je pa se ena opcija da pišeš v "tretjeprvi osebi" da je vbistvu da je v tretji osebi ampak ves čas se posveča mislim ene osebe, dejanjem itd. (harry potter za primer). Je pa odvisno za kaksno zgodbico gre. Če recimo pišes o živali je bolje da je v tretji osebi (tega se jaz recimo ne držim) in prav tako će je glavna tematika umor (A.Christie slavna pisteljica je zmeraj uporabljala 3 osebo) če pa imaš lik, ki je pribl. tvoje starosti, če se ti res ujameš v ta lik, je pa bolje, da pišeš v prvi osebi. Je pa to tudi malo odvisno od tebe, kaj ti bolj leži(če kdo želi mi lahko pošlje svojo zgodbo v branje in mu povem, kaj mislim, da mu bolj leži) Je pa, kot sem že rekla zelo odvisno od tematike. Jaz rada berem kriminalne ali pa detektivske romane in ubistvu jih je velika večina v tretji osebi metem ko so ljubezenski največkrat kar v prvi. Da da primer vsake osebe (to so grozni primeri ker se ne potrudim samo da dobiš občutek)
1.oseba
Nisem mogla vrjeti očem. Kar ležal je na tleh in v trenutku sem vedela, da nebo vstal. Nikoli več me nebo objel, me potolažil ko bom žalostna. Nikoli več. Zlomila sem se. Nisem si mislila da bo kdaj umrl. Bil je... Neumrljiv. Nikoli si nisem mislila da taksna oseba lahko umre.
Slisala se odpiranje vrat. Ni me brigalo, kdo je dokler me ni sunkovito potegnil stran od njega. Od mojega Rikka.
3.oseba
Sklanjala se je nad njegovo truplo. Njene lepe rdeče lase so ga božale po hladnem obrazu. Ko je dejansko dojela, kaj se je zgodilo, je zajokala. Ramena so se ji tresla. Objela je njegovo mrzlo telo in mu ihtela v srajco.
Nato pa je nekdo vstopil v prostor. Imel je mrk pogled in robustne poteze.Povsem mirno je stopil do Rebecce in jo potegnil iz Rikka. Tega ni nredil iz uvidevnosti. Hotel je dokončati kar je začel.
"Tretjeprva" oseba
Rebecca si ni nikoli mislila da lahko nekdo kot on,močan, praktično neumrljiv umre.Ko je dojela, kaj se je zgodilo, se je zlomila. Po mislih so je ji odvrtleli vsi prizori. Kako jo je objemal, tolažil. Ni mogla verjeti, da je mrtev.
#######################
Primeri so grozni ampak upam, da vidite razliko. Pomojem je težje pisati v tretji osebi in jaz vam zaenkrat defenitivno svetujem prvo osebo, predvsem zato, ker je lažja. Ima pa prva oseba en velik problem. V vecih zgodbicah je vec glavnih oseb (5 najboljsih prijateljic) in vsakic posebej pisejo v imenu ene in potem je bralec zmeden in to ni vredu. Če hočeš imati vec glavnih likov piši v tretji osebi, drugače pa res v prvi ker se tudi ti lažje ujameš v lik in lažje narediš njegov značaj, kar je pri začetniskih zgodbicah (ne slabih ampak od ljudi ki niso izkušeni kot jaz da nebo pomote) je največkrat napaka ta, da je znacčaj lika nejasen. Potem, ko res res res obvladaš pa pojdi šele na 3 osebo, tam je bistvo v opisovanju okolice in ne toliko likov in značajev ne pa toliko da jih samo nakažeš.
#######################
Tole je samo prekopirano iz stare teme, na novo bom pa napisala še dons kej (kakšna vprašanja, predlogi itd. so dobrodošli)
16. avgust 2014
u151962
u151962
Next :3
16. avgust 2014
Neeeeeeeeeext(:
20. avgust 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg