Forum
moja prva zgodbica tkoda upam da bo kul

Še zadnjič sem se ozrla na svoj dom, bivši dom. Nikoli si nisem mislila, da mi bo kljub temu, da sem tu preživela najhujše dni svojega življenja, hudo, ker ga moram zapustiti. Moje ime je Jessica. Nikoli nisem nikjer ostala dovolj dolgo, da bi mi kdo dal vzdevek, no če izključimo tiste žaljive kot so recimo spaka, piflarka, čudakinja itd. Vendar se nikoli nisem obremenjevala s tem, kako me imenujejo sošolci, saj jih čez leto dni niti ne bom več videla. Pograbila sem svoj kovček in ga odvlekla do avta socialne delavke. Usedla sem se na sprednji sedež.
"Ljubica, kako se počutiš?" me je vprašala Elisa, moja socialna delavka.
"OK." sem odgovorila nezainterisirano. Elisa je v redu oseba, je edina, ki ji morda ni vseeno zame, a preveč sprašuje kako sem. Kako pa misli, da sem ko po 9 mesecih zapustim še eno hišo? Hišo, v kateri me je rejnik izkoriščal za svoje potrebe. Njegova žena je bila sicer res v redu oseba, vendar ko je pred tednom dni izvedela, kaj počne njen mož z mano, ni zdržala več. Poklicala je socialno službo, nato pa se utopila v reki, ki je tekla za hišo. Bolelo me je, čeprav sem jo poznala le kratek čas, a bila je edina oseba, ki bi jo lahko sčasoma vzljubila.
"Mislim, da boš vesela te novice. Kamor te zdaj peljem, je morda tvoj zadnji rejniški dom. Čez 7 mesecov boš namreč stara 18 in lahko boš šla kamor boš želela. Samo teh 7 mesecov še zdrži in če bo karkoli spet narobe me pokliči."
Zdrži pha! Lahko je reči to osebi kot je ona. A novica je vseeno dobra. 18. 7 mesecev. Zmogla boš. Nato pa au revoir! Nihče več me ne bo videl na tem glupem svetu.

A boste brali?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

02. maj 2013
u126256
u126256
next
04. maj 2013
Še malo slikc:
Jessica:



Elisa:


04. maj 2013
Vozili sva se skoraj eno uro, a pri tem nobena od naju ni spregovorila. Elisa je sprva poskušala navezati nov stik, vendar je kmalu videla, da nisem pri volji, zato me je pustila mojim mislim. Razmišljala sem kakšna bo družina h kateri me pelje. V sedmih letih sem zamenjala toliko domov, da sem verjela, da poznam vse tipe družin: enostarševske, družine z veliko otroci, zakonca, na robu ločitve, matere, ki pretirano skrbijo za higieno, pretirano zaščitniške matere, oče s travmami in mnogo drugih ... Nisem ravno verjela, da bo ta družina nekaj posebnega, verjetno spet kakšna starša, ki so jima obljubili velikanske vsote samo, da pri njih ostanem teh sedem mesecov.
"Želiš vedeti kaj o svoji bodoči družini?" me je vprašala Elisa kot, da bi mi brala misli. Pokimala sem.
"No, ime jima je Barbara in Primož, poročena sta že 17 let, stara pa sta 35 in 36. Morda ti bosta več povedala kasneje. Oba sta zdravnika, ona je psihiatrinja, on pa kirurg, vendar živita precej skromno. Ker sama ne moreta imeti otrok sta jih par posvojila. Vse boš spoznala ob prihodu, s tabo vred vas je 5. Mislim, da ti bodo vsi všeč. Še malo pa bova tam. Vsi te želijo čimprej spoznati."
Teorija o denarju, torej odpade ... Le zakaj sem potem tu. Elisa je zapeljala na velik dovoz v obliki črke U. Pogledala sem hišo in osupnila.
next?
04. maj 2013
u126256
u126256
nexttt
08. maj 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg