Forum
u151777
u151777
za začetek vam povem: TO ZGODBO PREPISUJEM IZ KNJIGE!!!!
da začnem pisati, rabim 3 nexte!
16. november 2013
next
16. november 2013
u151777
u151777
še 2
16. november 2013
next
16. november 2013
u151777
u151777
še 1
16. november 2013
u153711
u153711
next!
16. november 2013
u151777
u151777
že pišem!
16. november 2013
next
16. november 2013
oki no nehite ze
16. november 2013
u153711
u153711
αℓωαуѕ ℓσνє «Э : zakaj naj bi nehal?

drgač pa komi čakam next!!!
16. november 2013
u151777
u151777
********************************************PROLOG*****************************************************
Pred njim je z zavezanimi rokami stal ujetnik. Bil je utrujen, pretepen in umazan, in vendar je stal vzravnano, kot se spodobi za potomca indijske kraljeve družine. Njegov osvajalec, Lokeš, ki je sedel na bogato okrašenem pozlačenem prestolu, je naduto strmel vanj. Visoki beli stebri so kot nemi stražarji obkrožali velikansko sobano. Skozi prosojne okenske zastore ni zapihala niti najšibkejša džungelska sapica. Ujetnik je lahko slišal samo enakomerno zvončkljanje prstanov, okrašenih z bogatimi dragulji, s katerimi je Lokeš udarjal ob naslonjalo pozlačenega stola. Lokeš je umaknil pogled in skozi ozko priprte oči sta bruhala prezir in zmagoslavje.
Ujetnik je bil princ indijskega kraljestva Mujulan. Njegov trenutni uradni naziv je bil Princ in najvišji namestnik Mujulanskega imperija, toda o sebi je še vedno najrajši razmišljal kot o sinu svojega očeta.
Da ga je Lokešu, radži majhnega sosednjega kraljestva Brinam, uspelo ujeti, za princa niti ni bilo tako presenetljivo; bolj ga je pretresel pogled na človeka, ki sta sedela vsak na eni strani Lokeševega prestola: Jesubaj, radževa hčerka in prinčeva zaročenka, ter prinčev mlajši brat Kišan. Ujetnik se je pozorno zagledal v trojico pred seboj, toda b njegove odločne oči se je zmogel zatreti samo Lokeš. Princu je okoli vratu in skrit pod srajco mirno visel kamnit amulet, v njegovem telesu pa je vrelo od jeze.
Prvi je spregovoril ujetnik, ki se je trudil, da z ničimer v glasu nebi pokazal, kako se zaradi takšnega ravnanja počuti izdanega. "Zakaj, moj skorajšnji tast, z menoj ravnaš tako....
negostoljubno?"
Lokeš se je vzvišeno nasmehnil, ko je rekel: "moj dragi princ, imaš nekaj, kar si želim."
"nič, kar bi si želel, ne more opravičiti takšnega ravnanja. Ali se najini kraljestvi ne bosta v kratkem združili? Vse, kar imam ti je na razpolago. Samo prositi moraš, in ti bo dano. Čemu si naredil to?"
Lokeš se je podrgnil po bradi, v njegovih pa se je zalesketalo. "Načrti se spreminjajo. Zdi se, da bi mojo hčerko za svojo nevesto rad tvoj brat, Obljubil mi je določeno nagrado, če mu pomagam doseči želeni cilj."
Princ je zdaj pogledal Jesubaj. Sedela je vdano in pokorno in plaho sklanjala obraz s pordelimi lici. Njuna dogovorjena poroka naj bi zagotavljala mir med obema kraljestvoma. Princ je bil štiri mesece odstoten od doma, ker je nadzoroval vojaške operacije na drugem koncu kraljestva, za vodenje kraljestva pa je v tem času zadolžil mlajšega brata.
Očitno je Kišan nadzoroval več kot samo kraljestvo.
Ujetnik je neustrašno stopil bliže in se Lokešu zazrl naravnost v oči, nato pa zavpil: "Vse si nas preslepil! Kot zvita kobra si, ki se skriva v svoji košari in čaka na pravi trenutek za napad."
S svojim pogledom je znova zajel tudi brata in zaročenko. "Ali ne vidita? S svojimi dejanji sta osvobodila strupenjačo, ki nas je vse napadla. Njen strup se pretaka po naših telesih in nas vse uničuje."
Lokeš se je prezirljivo zakrohotal in rekel: "Če mi boš prostovoljno predal Damonov amulet, me boš mogoče prepričal, da te bom pustil živeti."
"Živeti? Prepričan sem bil, da trgujeva za mojo nevesto."
"Na žalost ti je bila pravica do nje odvzeta. Mogoče nisem bil dovolj jasen. Jesubaj bo dobil tvoj brat."
Ujetnik je stisnil zobe in preprosto rekel: "Vojska mojega očeta te bo uničila, če me boš ubil."
Lokeš se je zasmejal. "Gotovo ne bo uničil nove Kišanove družine. Tvojemu ljubemu očetu bomo povedali, da si bil žrtev tragične nesreče."
Lokeš se je podrgnil po kratkih kocinah na svoji bradi, nato pa pojasnil: "Seveda moraš razumeti, da bom, tudi če te pustim živeti, vladal obema kraljestvoma." Lokeš se je nasmehnil. "Če se mi boš upiral, ti bom amulet vzel na silo."
Kišan se je sklonil k Lokešu in odločno ugovarjal: "Mislil sem, da sva se dogovorila. Brata sem ti pripeljal samo zato, ker si mi prisegel, da ga ne boš ubil! Amulet naj bi mu vzel. Samo to in nič drugega."
Lokeš je hitro kot kača stegnil svojo roko in Kišana zgrabil za zapestje. "Zdaj bi že lahko vedel, da si tisto, kar hočem dobiti, vzamem. Če ti je ljubši pogled z mesta, na katerem stoji tvoj brat, te bom z največjim veseljem postavil tja."
Kišan se je na svojem stolu nemirno presedel, a ostal tiho.
Lokeš je nadaljeval. "Ne? Tudi prav, kajti najin prejšnji dogovor sem spremenil. Tvojega brata bom ubil, če ne bo ustregel moji želji, ti pa se ne boš nikoli poročil z mojo hčerko, če mi ne boš izročil svojega koščka amuleta. Najin osebni dogovor seveda brez večjih težav lahko spremeniva in Jesubaj se bo poročila z nekom tretjim- s človekom, ki ji ga bom jaz izbral. Mogoče bi stari sultan ohladil njeno vročekrvnost. Če torej želiš ostati v Jesubajini bližini, se moraš naučiti ubogati."
Lokeš je Kišana toliko časa stiskal za zapestje, da so mu kosti glasno zapokale, toda Kišan ni niti trenil z očmi. Sedel je nazaj, počasi vrtel boleče zapestje in raztegoval otrple prste, nato pa se z roko dotaknil vgraviranega amuleta, ki je tudi njemu skrit pod srajco visel okoli vratu. Pogledal je brata in brez besed sta se sporazumela.
Spor med seboj bosta uredila pozneje. Lokeševa dejanja so napovedovala vojno, oba pa sta najprej mislila na blaginjo njihovega kraljestva.
Srdita obsedenost se je najprej ustavila v Lokeševem vratu, ki se je nevarni napel, odpotovala proti sencem, kjer mu je začelo divje razbijati, od tam pa potovala naprej in se ustavila za njegovimi kačjimi očmi. Z istimi očmi se je zastrmel v ujetnikov obraz, vrtal vanj in iskal znake slabosti. Besen je skočil na noge in zavpil: "Tudi prav!"
Iz halje je potegnil svetleče rezilo z ročajem, okrašenim z dragulji, nato pa silovito zamahnil čez rokav prinčeve nekoč snežno bele kratke halje, ki je bila zdaj zaradi umazanije nerazpoznavne barve. Vrv okoli njegovih zapestij se je zategnila in princ je zagodrnjal od bolečin, ko je Lokešev nož zarezal po njegovi roki. Urez je bil dovolj globok, da se je prikazala kri, se razlila čez rob in kanila na tlakovana tla.
Lokeš je snel leseni talisman, ki mu je visel okoli vratu, in ga podržal pod ujetnikovo roko. Kri je z noževega rezila kapljala na svetinjo in vgravirani simbol je najprej zažarel v krvavo rdeči barvi, nato pa je iz njega zasijala nenaravno bela svetloba.
Žarek svetlobe je posvetil proti princu in se s svojimi grabežljivimi kremplji zasadil v njegov prsni koš, nato pa segel še globlje v njegovo telo. Čeprav je bil princ močan, na takšno bolečino ni bil pripravljen. V ujetnikovem telesu je vzplamenela ščemeča vročina in zarjul je od bolečine, nato pa se zgrudil na tla.
Stegnil je roke, da bi se zaščitil, vendar je z njimi samo nebogljeno podrgnil po mrzlih tleh iz belih tlakovcev. Nemočno je opazoval, kako sta Jesubaj in njegov brat napdala Lokeša, ki je silovito udaril nazaj. Jesubaj je padla na tla in z glavo z vso močjo udarila ob rob odra. Princ je čutil, da njegov brat stoji čisto blizu ter presunjen in nemočen opazuje, kako iz Jesubajinega telesa počasi odteka življenje. Nato je čutil samo še bolečino.
******************************************************************************************************
ali naj pišem naprej??
vam je ušeč?
16. november 2013
u152731
u152731
next
17. november 2013
u139353
u139353
next
17. november 2013
u151777
u151777
nextam mal kasnej hwala ker berete!
17. november 2013
u150291
u150291
neext
17. november 2013
u153711
u153711
next
17. november 2013
u154174
u154174
next
zaenkrat je dobra zgodba
17. november 2013
u151777
u151777
Hwala ker berete!
*******************************************************************************************************
Stala sem na robu prepada. V resnici sem stala v vrsti na uradu za delo v Oregonu, počutila sem se, kot bi stala na robu prepada. Otroštvo, gimnazija in iluzija, da je življenje dobro in da so časi lahki, so minili. Pred menoj so bili nejasni obrisi prihodnosti: študij, vrsta najrazličnejših počitniških del, s katerimi bom vsaj delno prispevala za šolnino, in velika verjetnost, da postanem osamljena ženska. Čakajoči smo se počasi premikali naprej. Zdelo se mi je, da že ure in ure čakam, da bi prišla na vrsto. Končno sem dočakala. Približala sem se pisalni mizi, za katero je sedela zdolgočasena, utrujena in naveličana uslužbenka, ki se je pogovarjala po telefonu. Pomignila mi je naj stopim še bliže in sedem. Potem ko je prekinila telefonski pogovor, sem ji izročila svojo dokumentacijo in začel se je še eden od vrste rutinskih razgovorov.
ime, prosim
Kelsey. Kelsey Hayes.
Starost?
17, skoraj 18. Kmalu bom imela rojstni dan.
Uradnica je ožigosala obrazec. Ste naredili maturo?
Sem. Pred nekaj tedni. V jeseni nameravam nadaljevati šolanje na univerzi Chemeketa.
Ime staršev?
Madison in Joshua Hayes, vendar imam skrbnika Sarah in Michaela Neilson.
Skrbnika?
Pa smo znova tam, sem pomislila. Nekako se nisem mogla znebiti neprijetnega občutka, kadar sem morala razlagati svoj položaj.
Ja. Starši so… mrtvi. Ko sem bila v 1. Letniku, so umrli v prometni nesreči.
Uradnica se je sklonila nad obrazce pred seboj in dolgo nekaj pisala. Namrdnila sem se in se spraševala, o čem se je tako razpisala.
Gdč. Hayes, imate radi živali?
Jasno. No, vem, kako se jih hrani… ali še kdo zna biti tako neprepričljiv? Kot da si prav želim, da dela ne bi dobila.
Odkašljala sem se. Hočem reči, seveda imam rada živali. Uradnica ni z ničemer pokazala, da ji moj odgovor ni bil všeč. Ravnodušno mi je pomolila obrazec s ponudbo za delo.
POTREBUJEMO:
DELAVCA SAMO ZA DVA TEDNA
Delovne dolžnosti: prodaja vstopnic, hranjenje živali in čiščenje po predstavah.
POZOR: tigri in psi potrebujejo neprekinjeno štiriindvajseturno oskrbo, zato je poskrbljeno za hrano in prenočišče.
*******************************************************************************************************
Vam je ušeč?
next?
17. november 2013
Kišan legenda hahaha ne. Sm prebrala usr 3 knjige
Tko da NEXT <3
17. november 2013
u151777
u151777
hahahah jaa!! to je najbolša kniga ever!!!
17. november 2013
Jaa veš da bodo film posneli!!!!
17. november 2013
u151777
u151777
vem jaa! i can't wait!!!! pejva na zs!
17. november 2013
u150291
u150291
next
17. november 2013
u139353
u139353
next
17. november 2013
u151777
u151777
Delavca so iskali v cirkusu Maurizio, manjšem družinskem cirkusu, ki je stal na sejmišču. Spomnila sem se, da sem v supermarketu dobila njihov reklamni kupon in takrat celo pomislila, da bi otroka svojih rejnikov, šestletno Rebecco in štiriletnega Samuela, pripeljala na predstavo, da bi Sarah in Mike imela nekaj časa zase. Vendar sem kupon nekje izgubila in tako na cirkus čisto pozabila.
No, boste delo sprejeli ali ne? Me je nepotrpežljivo vprašala uradnica.
Tiger, a? sliši se zanimivo! Imajo tudi slone? Njihovih drekcev namreč ne mislim pobirati. Človek mora nekje potegniti črto. Tiho sem se zahihitala svoji šali, ženska pa se je samo kislo nasmehnila. Ker nisem imela druge možnosti, sem ji rekla da delo sprejmem. Ponudila mi je vizitko z naslovom. Namrščila sem se. Hočejo, da pridem ob 6ih zjutraj? Uradnica me je prebodla s pogledom in proti vrsti čakajočih za menoj zavpila ''naslednji!''
Le v kaj sem se zapletla, sem pomislila, ko se sedala v Sarahin hibrid, da bi se odpeljala domov. Zavzdihnila sem.
Lahko bi bilo huje. Lahko bi že jutri morala peči hamburgerje. V cirkusih se dogaja kup zanimivih in zabavnih stvari. Upam samo, da nimajo slonov.
Življenje pri Sarah in Miku je bilo večino časa dokaj znosno. Imela sem precej več svobode kot drugi otroci in med nami je obstajala zdrava mera spoštovanja – no, vsaj toliko, kolikor odrasli lahko spoštujejo sedemnajstletnika. Velikokrat sem pazila na njuna otroka in nikoli nisem povzročala težav. Ni bilo isto kot življenje s pravimi starši, vseeno pa smo bili neke vrste družina.
Avtomobil sem previdno zapeljala v garažo in odšla v hišo.
*******************************************************************************************************
kako se vam zdi?
next?
18. november 2013
u152233
u152233
next
18. november 2013
u150291
u150291
next
18. november 2013
norooo next <3
18. november 2013
u151777
u151777
še 2 nexta, pa napišm nadaljevanje
20. november 2013
u151777
u151777
še 2!
10. december 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg