Forum




→So this may or may not be the first 5sos fanfiction on igre123. Čist ponosna hahaha
→Predn berete naprej morte vedt da bo učasih kej napisan v angleščini kr se faking bolš izražam v njej kokr v slovenščini ok.
→I would prefer if readers are 12+ because this story contains sexuality,self harm,swearing etc.

→Nextat bom probala usaj enkrat na teden,ampak če kdaj ne bo nexta prosim ne nehat brat alpa me začet napadat naj hitr nextam kr če pišem pod pritiskom so nexti ful slabši upam da razumete to (:
→Ajaaaa pa še neki vrjetn bo konec zgodbe ful žalosten kr nočem da je zgodbica taka kot vse ostale...vrjemte da bo velik bolj zanimiv če bo konec žalosten ampak če bi večina res ful rajši veseu konec bo pol spodi še anketa o tem (:

→Glavni vlogi bo ime Lara-tko kt je men zto kr se lažji uživim v vlogo in bolš pišem.

→Mogoče bo na začetku zgodba mal čudna,nerazumljiva pa vrjetn bo zgledal ''eh spet ena teh zgodb'' ampak čeprou bo zgledal na začetku da bo use lepo in prou se motte kr ne bo čist tko zato se vam splača brat do konca ;D

→Ok I should stop talking shit now...So...Enjoy the story! : D
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
1.del:
❝I believe her memories are her worst enemy...❞
-
"Vedno mi moraš to narediti ane? Res hočeš, da trpim celo življenje, ni res?!" ponovno zakričim v odgovor.
"Ne bom več poslušala tega, Lara! Ne pomeni ne in ko rečem, da ti ne dovolim iti na koncert to pomeni NE!" se spet zadere mami. Dobro sem vedela kaj bo rekla naslednje. "Vsaj enkrat bi me lahko razumela zakaj sem takšna do tebe! Dobro veš kaj vse se mi je že zgodilo, zato so moja dejanja opravičena, toda tvoja pa še zdaleč niso, zato ti ne bom dovolila, da kričiš name in mi takole odgovarjaš! Svojo mamo bi morala ubogati in-" morala sem jo prekiniti.
"Veš kaj? Dovolj te imam! Čisto vedno sem kriva jaz za vse kar se je zgodilo v tvojem zajebanem živeljenju, a zame se nikoli nisi zanimala. Le na svojo rit misliš! Sovražim te!"
Prisežem. Če mi kdo zdaj reče, da se do svoje mame ne smeš tako vesti in da se moram v teh najstniških letih zadržati z besedami, mu bom brez premisleka zlomila nos. Zaloputnila sem vrata svoje sobe in se vrgla sem se na posteljo. Iz mojih oči so se takoj ulile solze. Pa saj vem kaj si mislite...spet neka žalostna najstnica, ki se smili sama sebi. Toda naj vam na kratko razložim:
Rodila sem se 11.11. 1996 v Adelaide-u, Avstralija. To je bil tudi dan, ko je mož moje mame, se pravi moj oče, zbežal v neznano. Še eden tistih strahopetnih moških, ki se boji starševstva. Mojo mamo je to grozno prizadelo, da se še po osemnajstih letih ni pobrala. No, nekako se je, toda na napačen način. Skoraj vsak mesec si je prisvojila drugega tipa, kateri jo je seveda takoj zapustil. In spet je bila žalostna. In ko je bila žalostna se je zapila. In ko se je zapila je spravila svojo jezo nad mene. Na srečo se je to sedaj nehalo, a teh 'malenkosti' ne bom pozabila do svoje smrti. Torej, s tem je moja mama mislila, ko je rekla kako grozno, krivično in žalostno je njeno živeljenje. Res je, morala bi ji zaradi tega prizanesti. Toda tega ne morem početi vso svoje življenje?

In tokrat je res šla preko meja. Pred pol leta mi je namreč obljubila karte za koncert mojega najljubšega banda. Ha! Kako sem bila neumna, da sem ji verjela. Nikoli in resno mislim, NIKOLI se ne smeš igrati z dekletovimi čustvi do njenega najljubšega banda. Karte so bile čisto zadnje, ki so imele sedež čisto v zadnji vrsti, toda bodimo realni; ali sploh obstaja slab sedež na koncertu od 5 seconds of summer? Mislim, da ne. In ne mislim se tako hitro vdati. Mamo ne bom mogla prepričati, to vem. Dovolj jo že poznam, da vem, da bi me sedaj zagotovo udarila, če bi ji šla ponovno razlagati kaj mi je obljubila pred pol leta. Sedaj rabim nov načrt. Sama pri sebi se nasmehnem. Da, čas je za nekaj novega. Nekaj kar bo delovalo. Nekaj čisto norega. Morala bom zbežati...

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Vem,da je zlo kratek ampak to je sam začetek da vidte nekak kakšna bo tehnika pisanja pa kako prbližn bo zgledala zgodba.
FUL BO BEDN ZAČETEK ZGODBE IM SO SORRY AMPAK ZAČETKE VEDNO NAJSLABŠ PIŠEM POL BO RATAL BL ZANIMIV S:

+vrjetn pride še trailer k zgodbi,ko se mi ga bo dal narest
++vrjetn ne bom dajala velik slik od vlog kr 1.se mi neda 2.če neveste kako zgledajo 5sos vrjetn itak ne boste brali 3.umm ja predvsem zarad tega ker se mi neda :'D
-
stay awesome,
lara.

kakšen naj bo konec zgodbe?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

03. februar 2014
u150743
u150743
Neeeeeeeeeeeeeeeeeexxxtttt*000000*♥
03. februar 2014
u150743
u150743
Vazno da je 11.11 haha drugace larica perfektno:*
03. februar 2014
u153490
u153490
omg KAK DOBRO i just can't ok ok ok
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext:-))))))))
04. februar 2014
hahaha ja karin ;D
nov next bo vrjetn dons.
04. februar 2014
končn en ff od njih (:
drgač mi je pa ful ušeč začetk
neeeeext c:
04. februar 2014
Ful dobro je Lara *ooo*
Neeeeeext <33
05. februar 2014
dons bo neeext sori k nism mogla zadnič!
jogjegiejgegoj kdo se bo zbudu ob 4h da bo gledu video od slsp? ;p
07. februar 2014
u150743
u150743
JS SE BOM! prosim reči da je med vikendom
btw spravi se nextat!
07. februar 2014
ja dons ob 4h po našm cajtu bo video ;D
je že skor napisan next sam nevem al bo zdej kr mam kmal trening če ne pa oblubm da bo k pridm domov zto kr sm tok vesela dons because slsp ahhhhh *___*
07. februar 2014
men je fulful ušeč začetk, next (:
07. februar 2014
2.del:
❝Through the doors and past the guards just like she already owned it.❞

Radio sem dala na glas kolikor sem lahko, zaklenila sem vrata in odprla okno. Da, to bi lahko naredila že kadarkoli prej, če bi hotela, a nisem imela načrta kako bi nadeljevala svojo pot, ko bi bila enkrat na prostem. Tokrat pa ga imam. Šla bom na koncert, uživala in ko ga bo konec me bo verjetno klicala mami in takrat ji bom povedala kje sem. Ker bo zaskrbljena me bo seveda prišla iskat in tako bom spet doma! Sicer bo zelo huda name, verjetno me bo tudi parkrat udarila, ampak koncert je vreden tudi tega.

V žep sem si zatlačila telefon, kemični svinčnik in zvezek. Saj veste...za vsak primer. Ravno sem že hotela iti, ko sem se spomnila, da moram vzeti še eno in to najpomembnejšo stvar. Bila je knjiga o 5sos, ki sem jo napisala, ko mi je bilo dolgčas. Vedela sem, da jo bom nekoč imela priložnost dati mojim najljubšim fantom in mislim, da je ta priložnost danes.

Tekla sem od ulice do ulice. Pritegnila sem nekaj radovednih pogledov, toda se nisem zmenila za njih. Čutila sem toliko adrenalina, da se nisem mogla ustaviti. Bilo je še 3 ure do koncerta in do tja rabim kakšni dve uri. Verjetno se bom vmes še ustavila v Tacos...Ah zdaj ne morem misliti na hrano. Če se bom najedla ne bom morala več teči.
Vse skupaj se dogaja tako hitro, da sploh ne moram sproti razmišljati kaj bom naredila, ko pridem enkrat tja. Verjetno ne bom kar tako stopila v dvorano in nihče ne bo opazil, da za vstop nisem porabila karte? Mislim, da bi vse skupaj morala bolj premisliti...Kaj če je bila to slaba ideja? Ah, zdaj ni časa da mislim na to. Sedaj ni več poti nazaj.

.....................................................⚜..................................................

Zagledala sem veliko supino deklet, ki so čakale v vrsti. Vse so bile navdušene, vznemirjene in večina jih je kričala, nekatere so se celo jokale. Potem pa sem bila tu jaz. Od teka sem komaj dihala, noge so se mi tresle in moji lasje so bili čisto skuštrani. Ta čas je tudi začelo snežiti. Ja, saj vem...Kako je lahko v Avstraliji sneg?! Po desetih letih se je letos prvič toliko ohladilo in ta teden je zapadlo kar nekaj snega.
Torej...Ogledala sem si teren in mislim, da varnostniki niti niso toliko pozorni koga spustijo noter...Morda mi celo uspe...Stopila sem v vrsto in gledala v tla dokler nisem prišla do vhoda. Čisto malo je manjkalo, ko me je zaustavila močna roka.
"Oprosti gospodična ampak misim, da boš rabila karto za vstop." je rekel visok in mišičast moški. Pogoltnila sem slino. Ojoj, v kaj sem se spustila...
"Jaz...Uhhh...moja prijateljica je šla že noter in ima v svoji torbici mojo karto..." sem si izmislila in se zagledala v neko punco pred menoj, ki je že vstopila.

"Aha in kakšna izgleda ta tvoja prijateljica?" videlo se je, da mi niti malo ne verjamejo. Punce za mano so postajale nestrpne in so me začele čudno gledati.
"Uh...Ima blond lase in je visoka, višja od mene. S seboj je imela roza in črno torbico..." sem si izmišljevala in poskusila opisati punco pred menoj, brez da bi varnostnika to opazila. Eden od njiju je že izgledal, kot da me bo spustil naprej, toda vmes je posegel drugi.
"Oprosti punca ampak, če misliš, da ti verjameva takšno bedarijo si se močno zmotila in ti se ne boš delala norca iz naju ti je jasno? Izgini in da te ne vidim več!" se je zadrl.
Bila sem prestrašena. Odprl je vrata ob sebi in me potisnil čez njih. Skoraj bi padla na tla, če sem iskrena. Tip je bil močen in čisto brez občutka! Nisem si upala pogledati nazaj, saj nisem hotela videti razočarane obraze ostalih oboževalk. Verjetno mislijo, da sem navadno zguba, ki nima dovolj denarja, da bi si privoščila karte, zato se posušam izmuzniti na njihov koncert. Počutila sem se obupno.



Razočarana sem bila sama nad seboj. Kaj sem sploh mislila? Dvignila sem glavo in hotela odkorakati stran. A to ni bilo mogoče. Moja voljo in upanje sta me zadržala in nisem mogla narediti niti koraka več. Nisem bila takšna punca, ki bi tako hitro obupaa nad nečem. Ne. Ni se smelo tako končati. Tukaj nekje mora biti še en vhod...

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------
no uglaunem začetek zgodbe bo ful tak...navadn pač tko k v dostih fanficih ampak čeprou se bo na začetku use ful hitr odvil se bo pol use preobrnil oblubim <3

don't give up on this story just yet (:
07. februar 2014
Next (:
07. februar 2014
neeext(:
07. februar 2014
u153490
u153490
neeeeeeeext ful mi je ušeč *-*
07. februar 2014
u150743
u150743
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeextt:333
07. februar 2014
Neeeeeeext <33
08. februar 2014
ej če poznate še koga k pozna 5sos a mu plis poveste za to zgodbo kr js nepoznam nobenga druzga haha zlo lepo bi blo če bi mela mal več bralcev čeprou to zgodbo pišm bl zase kr si to že doug želim ampak usen bi rada vedla če mi gre uredu tkoda bi blo kul met še kej bralcev ;p
+mogoče zdle nextam idk
08. februar 2014
Neeext!
08. februar 2014
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext !!!! *-*
09. februar 2014
neeeeeext
09. februar 2014
u150743
u150743
Jaja! Nextaaj*0*
09. februar 2014
sam nalogo za slovo nardim pol se bom pa spravla pisat
09. februar 2014
u150743
u150743
OKIDOKISNOOKI
09. februar 2014
Bo kmal ? Js kle umiram da boš nextala o.0 Super pišeš,ne oprosti zmotila ,pišeš amazayn !!!! c:
09. februar 2014
awwww hvala<3 evo zdele pišem ;D
09. februar 2014
3.del:
❝What are you afraid of? -Everything❞
-
Snega je bilo vedno več in jaz sem tavala vedno dlje. Že najmanj trikrat se šla okoli zgradbe, kar me je še dodatno izmučilo. Zeblo me je in noge so me grozno bolele. Za nekaj časa sem se usedla na rob pločnika in se spočila. Ta čas sem tudi opazila tista dva varnostnika, ki sta ravnokar šla mimo mene. Očitno so vsi že v dvorani in ne rabita več pobirati kart. Nekaj časa sem ju opazovala in zagledala kako sta vstopila čez neka vrata. Kako, da jih nisem že prej opazila?! Vstala sem in se počasi sprehodila do vrat. Zavedala sem se, da bi potrebovala ključ za vstop, torej mi teh vrat ne bo uspelo odpreti. Hmm, zagotovo fantje ne bodi odšli ven čez glavni vhod, kajne? In če nikjer drugje ni nobenega izhoda, to pomeni, da bodo prišli ven tukaj! Najprej sem prislonila desno uho na vrata in poslušala. Upala sem, dase bo ven slišalo kaj glasbe, a se nažalost ni. Oči so se mi spet začele rositi, saj sem si res želela na ta koncert. Usedla sem se na tla in se naslonila na neko ograjo. Tukaj bom počakala, da pridejo ven.
Z rokami sem objela kolena in na njih naslonila brado. Bilo je zelo mrzlo. Lahko bi si poiskala kakšna zavetje za vsaj nekaj minut, ampak raje ne bom tvegala. Pogledala sem v nebo. Hotela sem zagledati tiste sončne žarke, ki jih avstralci vidimo vsak dan. Hotela sem vročino, katero sem imela preko leta čez glavo. A teh stvari nisem zagledala. Nebo je bilo sivo in iz njega so padale bele snežinke. Zaprla sem oči. Samo zdrži Lara. Vse bo v redu.



Postajala sem vedno bolj utrujena medtem, ko je ozračje postajalo vedno bolj mrzlo. Tu sedim že najmanj 2 uri in na meni se je nabralo že kakšne 3 centimetre snega. Tresem se. Ne čutim več prstov na nogah. Oči imam stežka odprte. Glava me grozno boli. Vrti se mi. Nekaj ni v redu. Največji problem pa je, da se ne morem premakniti. Ne morem vstati in poiskati pomoč. Poskušala sem zakričati, a me boli grlo. In sedaj res ne morem več držati. Počasi sem padala v nevarni spanec, čeprav sem se zavedala, da se morda ne bom več zbudila...
.......................................................⚜....................................................
Počasi sem odprla oči. Nekaj časa sem samo gledala v strop. Nisem se zavedala kje sem, kaj sem, kaj se dogaja. Čez nekaj trenutkov sem okoli sebe zaslišala glasove. Nisem morala razločiti ali jih poznam, saj sta bila moj sluh in vid še čisto meglena. Vse kar sem se zavedala je bilo to, da mi je toplo. Bilo mi je všeč, zato sem spet zaprla oči. Potem pa sem zaslišala smeh. Smeh, ki bi ga prepoznala kjerkoli in kadarkoli. Takoj sem spet odprla oči in rahlo odprla usta. Saj se mi samo blede, ne? Poskusila sem se premakniti. Počasi sem se uprla na roke in se malo dvignila. Glasovi, ki jih prej nisem morala razločiti so postajali vedno bolj jasni. In tudi moje srce je začelo biti vedno hitreje. Zdaj sem opazila kje pravzaprav sem. Ležala sem na nekem kavču, pokrita z dvema dekama. Počasi sem se dvignila v sedeči položaj. Pogledala sem čez kavč in v tistem trenutku...sem padla s kavča. Zakričala sem, ko je vse skupaj glasno zaropotalo.
"Fak!" sem hitro rekla in se prijela za boleči komolec.
Glasovi so za nekaj sekund utihnili, potem pa sem zaslišala glasove, ki so se pribljiževali. Ne, ne, ne, ne, ne! Hotela sem vstati, a me noge nekako niso ubogale. Jezno sem zavzdihnila, potem pa pogledala nad sabo. In mislim, da se mi je takrat prvič v življenju srce dobesedno zaustavilo.
"Hej!"
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

yaaaay : D no zdej se bo pa zgodba zares začela : D

+PROSIM POVEJTE KŠNO MNENJE USEN MI JE ČE NAPIŠETE OBED LARA NEHI PISAT NIMAŠ POJMA, NEBOM VAM ZAMERLA UBISTVU VAM BOM HVALEŽNA KR BI RES RADA VEDLA VAŠA MNENJA DA VIDM KAJ LAHKO IZBOLŠAM PA TO IN RES PROSIIIIIM USAJ ENO BESEDO NAPIŠTE USAJ NEKI? ;D

stay awesome,
lara.
09. februar 2014
Jojoj to mi je ze tok usec, res ful ureduuuuuu:3
Next
09. februar 2014
Obed Lara takoj začni pisat nov next kr tole je amazayn ! I love it !!!!! Najbolša 5SOS zgodbica ever,dobesedno ! c: I really love it ! Neeeeeext
09. februar 2014
pa lih zdej končaš ane..hah (:
am, men je blo ful ušeč že do zdej ker je drugačna od ostalih, zdej mi bo pa verjetn še bolj ker se bo več dogajal...
neeeext c:
10. februar 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg