Forum
u151249
u151249





Sedela sem na kamnu ob morju. Opazovala sem,kako so valovi bučajo ob kamenje. Sonce je zahajalo in morje barvalo v čudovito oranžno barvo. Bila sem sama. Danes mi ni bilo do družbe s prijateljicami. Ne. Danes sem potrebovala mir. Potrebovala sem nekaj časa zase. In to je bil najbolj primeren kraj za mir v Miamiju. Bil je daleč od vsega. Podoben je bil tistim divjim plažam,ki jih vidiš na fotografijah na internetu. Le,da je bilo še lepše. Kamorkoli je oko seglo,sama divjina. Od sonca ožgana trava. Kotiček je bil malo stran iz Miamija. Nikoli si nisem mislila,da lahko v bližini tako velikega mesta najdeš tako samoten kraj. A pred kakim letom sem ga našla. To je moj kotiček. Sem vedno pridem sama. Kadar sem žalostna ali le potrebujem nekaj časa zase. Že eno leto,in to redno. Kraj me pomirja in mi daje moči. Zakaj sem danes prišla sem? Ne vem. Preprosto,zaželela sem si nekaj časa zase. Danes so se pričele poletne počitnice. Morala bi biti s prijateljicami,saj smo poleti le redko tako,da smo vse na kupu. A,kot sem rekla. Danes mi ni bilo do njihove družbe. Pramen svetlih las sem si popravila za uho. Opazovala sem,ta dan razburkano morje. Ognjena krogla je že popolnoma utonila v njem. Spoznala sem,da moram iti,saj se je pričelo temniti in v temi bi težje našla pot do mesta. Vstala sem in še zadnjič ozrla prečudovit prizor. Oranžna barva je začela izginjati,dokler ni popolnoma izginila. Odpravila sem se proti domu. "Ariana?"sem zaslišala mamin glas,ko sem stopila v najino stanovanje. Živiva sami. Oče jo je zapustil malo po mojem rojstvu,nikoli ga nisem poznala. Moja starejša sestra Lana pa je umrla pri desetih letih v hudi prometni nesreči. Takrat sem bila stara sedem let. In še zdaj,po osmih letih,stara sem petnajst,nisem prebolela sestrine smrti. "Ja,doma sem!"sem ji zaklicala. Odšla sem v kuhinjo. Mama je stala za štedilnikom in pripravljala večerjo. "Kje si bila?" me je vprašala in se obrnila k meni s tistim izrazom starševske zaskrbljenosti. "Na sprehod sem šla." Prikimala je in mi naročila naj pripravim mizo. Potem ni rekla nič več. Posvetila se je pripravi večerje. Ko sem končala sem odšla v dnevno sobo. Sedla sem v enega izmed velikih naslanjačev. Z mamo nisva bili revni. Ne. Mama je po Lanini smrti našo hišo prodala. Nanjo jo je vezalo preveč neprijetnih spominov. Odločena je bila,da zaživiva na novo. Hišo sta kupila z mojim očetom,malo pred Laninim rojstvom. Zato sva po Lanini smrti kupili manjše,moderno opremljeno stanovanje. A vas ne bom dolgočasila s tem. V roke sem vzela svoj iPad in preverila elektronsko pošto. Nič ni bilo novega,le sestrična mi je poslala neko verižno sporočilo. Tablico sem ugasnila in odšla v kuhinjo. Mama je ravno končala s pripravo večerje. Širokih rezancev v tunini omaki. Obožujem jih. Sedla sem za mizo. Nalila sem si kozarec pomarančnega soka in se lotila večerje. Z mamo sva vso večerjo molčali.
נαz






Kakšen se vam zdi začetek?
Nadaljujem?
26. februar 2014
Ful je fajn. Itak da nadaljuješ, ker je zakon.
26. februar 2014
dober nadaljuj
26. februar 2014
u92391
u92391
perfektn začetek,kr nadalljuj <3
27. februar 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg