Forum
To zgodbo je pisala u63177, ki je na žalost šla s foruma in se mi je zdelo do te prfekcije ne smemo vreči stran.... Jaz je ne bom pisala...No pravzaprav jo bom naprej, ker mislim, da je še ni končala.. Malo pa bom spremenila imena, pravzaprav bolj priimke, drugače pa vse zasluge gredo u63177!

Nobenih pravic nimam da bi trdila da je moja ta zgodba je samo in izklučno samo od u63177!!!
Če si še na forumih, samo pod drugim imenom (u63177) in ti ni všeč, da to delam mi takoj povej!!

Upam da boste uživali.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Pisala bom o ljudeh, ki majo krila in vsak od njih ima moč enega elementa. Ampak ti krilati ljudje se delijo na dve strani. Svetlo in temno. Če spadaš na temno stran (slabo stran) so tvoja pernata krila črna, če pa na svetlo (dobro stran) so ta bela.

ELEMENTI: Ogenj, voda, svetloba, tema, psiha, zemlja in narava ((z njimi ustvarjaš neverjetne napade, ki so zelo zapleteni in se jih moraš dobro naučiti))
**************************************************************************
OGENJ: Z ognjem lahko zažgeš vse, kajti ta ogenj z lahkoto stali vsako kovino (le diamant mu lahko kljubuje), kadar je mraz te nikoli ne zebe saj znotraj tebe žari ogenj.

VODA: V vodi se počutiš kot doma saj imaš to posebnost, da lahko pod vodo dihaš. Lahko ustvariš velike tsunamije in lahko nadziraš reke, jezera in slapove. Med bojevanjem imaš veliko prednost, če je ob tebi kakšno jezero, morje ali pa vsaj reka.

TEMA: Ta element je vedno označen za 'hudoben' element čeprav ni nujno tako. Ponoči si lahko neviden in s temo lahko oblikuješ mnoge stvari. Lahko se tudi spremeniš v senco. In nagonsko sovražiš sonce.

SVETLOBA: Ko sonce posije ti da dodatno energijo. Nasprotnika lahko oslepiš s svojimi svetlobnimi žarki. Ponoči ne moreš ostati buden.

PSIHA: Psiha vključuje celoten nadzor z mislimi. Najbolj izkušeni lahko vdirajo drugim v misli, lahko premikajo predmete s pogledom, lahko se teleportirajo.

ZEMLJA: Lahko greš kilometre pod zemljo brez posledic. Lahko prikličeš vse kamne v bližii in jih uporabiš v napadu. In imaš neverjetno moč (dvigniti nekaj ton sploh ni problem).

NARAVA: lahko nadzoruješ vse kar je povezano z naravo. Lahko šepetaš rastlinam, da hitreje rastejo, povzročiš nevihto ali potres, se odlično razumeš z živalmi.

********************************************************************************************
ŠE NEKAJ PRAVIL:

¤Med pisanjem bom naredila ogromno napak, da o vejicah sploh ne govorimo
¤Prosim ne smetite
¤Če vam zgodba ni všeč potem nevem kaj še počnete tukaj
¤Nextajte!
¤Komentirajte zgodbo, sprejmem tudi dobronamerne kritike
¤Uživajte!
*************************************************************************************

Naj nadaljujem?
10. april 2017
Next
11. april 2017
No ja sam en Next ampak je začetek hahaha!
****************************************************
MOONLIGHT

Prej…
Mama mi je vedno rada pripovedovala zgodbice. Najraje sem imela zgodbice o angelih. Tako dobro je pripovedovala in njen nežni glas me je vedno uspaval. Zgodbam sem verjela, predstavljala sem si jih pred očmi kot bi bile tam. Ampak to je bilo, ko sem bila majhna punčka. Pred sedmimi leti je mama umrla zaradi hude bolezni in ostala sem sama z očetom. Vzgajal me je v redu ampak oba sva jo močno pogrešala. Zdaj sem stara petnajst let. Kmalu bom šla na srednjo šolo. Na mamo sem že skoraj pozabila. In nisem verjela, da me zdaj opazuje. Tudi njenim zgodbicam s katerimi me je nekoč uspavala nisem več verjela.

Zdaj…
Budilka je zazvonila in me prebudila iz sanj. Tako rada bi še spala. Le kdo potrebuje šolo? Ugasnila sem nemirno budilko in vstala iz postelje. Odšla sem do kopalnice. bila je mirnih modrih barvah. Ploščice so se svetile v oranžni barvi jutranje zarje. Odprla sem pipo in si umila obraz. To me je vsaj približno prebudilo. Umila sem si še zobe z novo zobno ščetko, ki sem si jo kupila včeraj v trgovini. Počesala sem si goste rahlo valovite lase in se zazrla v ogledalo. Imela sem lepe olivne oči, ki so se lepo skladale z mojo poltjo in 'ljubek' obrazek kakor mi je vedno govorila mama. Pograbila sem svoj star nahrbtnik, noter zmetala vse zvezke, ki sem jih potrebovala, nadela sem si mojo najljubšo črno, usnjeno jakno. Pohitela sem na avtobusno postajo kjer sem čakala svoj avtobus. Nisem se zmenila za ljudi okoli mene. Kmalu je prispel moj avtobus. Izbrala sem si sedež pri oknu in upala, da bom lahko celo pot sedela sama. Zazrla sem se v vzorec sedeža. Bil je moder, z majhnimi turkiznimi pikicami in malo večjimi vijoličastimi obročki. Pogledala sem skozi okno in odpeljali smo se.
***************************************************************************

HUNTER

Nova misija me je čakala. Ampak, da bi spet vstopil v človeški svet...ta misel mi ni bila nič kaj všeč. Kar se je zgodilo zadnjič ne bom nikoli pozabil in krivdo prevzemam nase. Nočem, da se taka tragedija ponovi.

Za mano je bil naporen dan. Bil je čas, ko so prihajali novinci. In jaz sem bil eden tistih, ki jih je moral pripeljati v ta svet. V gozdu blizu gradu kjer je živel naš Kralj sem imel hišo. Pravzaprav hišico. Na drevesu. Videti je bila kot majhna skromna podrtija vendar je bila močno zavarovana pred napadi. Na videz je bila lesena, ampak to je bila le iluzija, v resnici je bila iz zelo močne kovine. Lestve ni bilo. Saj sem imel krila. Ampak danes nisem mogel leteti. Z roko sem naredil poseben gib in obkrožil me je vijoličen prah. Znašel sem se na svoji postelji. Stvar, ki vedno prav pride; teleport. Sam sebi sem se nasmehnil nato pa se vrgel na posteljo. Preden jo grem iskat bi se vsaj rad naspal.

Next?
12. april 2017
Next
04. maj 2017
Sophie Hyles
Sophie Hyles
Next!!!!!!!!
11. junij 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg