Forum
The Tudor rose je moja naslednja zgodba. Govori o obdobju Tudorjev, pravzaprav v dobi Henrika VIII. in njegove Anne Boleyn.






PROLOG

London, 1530
Nobena ženska v Angliji ni bila več varna pred ločitvijo in javnega ponižanja ob nezadovoljstvu svojega moža.
Kralj Henrik Osmi se je odločil, da se bo ločil od svoje žene, saj je smatral, da je njun zakon neveljaven. Odločen je bil, da se bo rešil Katarine Aragonske, ker je poročil bratovo vdovo in to naj bi bil po njegovem mnenju incest. Vendar to je bil samo izgovor, da si pridobi žensko s katero je bil zadnja leta obseden. In sina, ki naj bi ga rodila Ana Boleyn. Želja po sinu ga je gnala, da se reši dobre žene in kraljice.
Med temačnimi časi, ki so posijali nad Anglijo pa je družina Howard širila svoje spletke. Boleynovi so bili na konju, Howardi pa z njimi. Ker pa to ni veljalo za celoten del rodbine, so svoje otroke poročali z vplivnimi plemiči, ki so imeli kraljevo naklonjenost in tako pridobili bogastvo ter imetje.
Tako je tudi Isabel Howard čakala na svojo priložnost. Vedela je, da ji bodo po vsej verjetnosti izbrali kakšnega starca, ki si je poželel mladega mesa. Ker pa ni mogla priti do svoje sestrične Ane, da bi prosila kralja za uslugo, se je vdala v usodo. Misel, da bo dobila moža, ki ga ne bo ljubila, ji je obračala želodec.
Vendar Howardova dekleta so bila le marijonete v igri za prestol. Družina je bila na prvem mestu.
18. januar 2016
cool
18. januar 2016
1. poglavje
„Charles, saj tega mi ne moreš storiti!“ je besnel Nathan. V njem je zavrela jeza, ko mu je brat sporočil, da je našel nevesto zanj. Nevesto? Saj se ni želel spustiti v dogovorjen zakon! Sploh pa ne zakon s Howardovim otročajem! „Če si kraljev svak, še ne pomeni, da mi lahko izbiraš nevesto! Ne moreš!“
„Nathan,“ je mirno dejal starejši brat. Sedela sta v njegovih prostorih. Charles Brandon se je odločil, da bo svojemu bratu našel primerno nevesto, saj je bil že čas, da se ustali. Howardi so postajali vplivna družina, čeprav Ane Boleyn ni prenašal. Ravno zato je želel svojega brata poročiti. In Isabel Howard je bila prečudovita prilika, da se priljubi bodoči kraljici Anglije. Prečudovita. Te pa ni smel izpustiti iz rok.
„Ljubim drugo, Charles!“
18. januar 2016
neeexxtttttttttttt
21. januar 2016





„Poskrbi, da se boš svoje nesojene ljubezni rešil.“
„NE!“
„Isabel Howard je sestrična Ane Boleyn. Ne bi si drznil preklicati obljubo, saj bi posredovala pri kralju. Ni še pozabil, da sem naskrivaj poročil njegovo sestro. Moraš se zavedati svoje dolžnosti, Nathan.“
„To je tvoja napaka. Ne želim si Howardovega dekleta. Družina Baker, ki sicer ne spada v plemstvo ...“
Brat ga je preglasil.
„Oh, še vedno ti ne gre iz glave tista Jane,“ je zavzdihnil Charles. Včasih ga je brat znal razjeziti. Zakaj ga ni naučil poslušnosti? In zakaj je tako prekleto trmast? „Včasih te ne razumem. Ponujam ti boljši zakon, čeprav dekle nima dobre dote, vendar bodo tvoji otroci vsaj spoštovani. Ne upam pa si užaliti kraljevo ljubico.“
„Pa jo užali!“ je zajedljivo odgovoril Nathan. Bil je jezen, saj ni pričakoval od Charlesa, da je lahko tako nizkoten.
Nathaniel Brandon ni imel brata. Bil je sirota, ki ga je Charles našel ob kronanju kraljice Katarine. Fantek je bil zavit v ovoje, rekli so mu, da ne more biti starejši od dvanajst mesecev. Tako je prevzel odgovornost zanj, ga priznal za svojega brata in si srčno želel, da bi imel najboljše. Pa tudi navezal se je nanj.
„Charles, prosim te. Jane ne morem zapustiti. Dekle pričakuje, da se bom poročil z njo,“ je ponovno potrpežljivo dejal Nathan. Njegovo srce je močno razbijalo. Proseče je pogledal svojega brata: „Prosim. Ljubim jo.“
„Žal mi je, Nathan. Ko sem se poročil z Marijo, sem jo tudi ljubil. Dobil pa sem brco od kralja. Izgnali so me z dvora,“ je počasi dejal Charles. „Obljubil sem, da se boš poročil z Isabel Howard. In kraljeve ljubice ne smeva užaliti, ker je tvoja obljubljena nevesta tesna sorodnica. Prišla bo tudi služiti kraljici Katarini, dokler Ana ne bo postala kraljica. Sicer pa … Bi rad bil obtožen izdaje in ostal brez glave?“
21. januar 2016
Next
21. januar 2016





„Preklet bodi,“ se je dvignil Nathan. V njem je vrelo od besa. Kako si je njegov brat drznil to storiti! Še zadnjič je ošinil Charlesa s svojimi rjavimi očmi, polnimi gneva. Sovražil je misel, da bo moral zapustiti Jane zaradi revne plemkinje, ki mu ne bo prinesla niti dote. Niti penija. S temačnimi mislimi je odšel ven.
Bilo je vroče poletje. Dvor se je mudil v Windsorju. Kako je sovražil etiketo dvora. Družine so uporabljali svoje naslednike kot lutke, ki so jih postavili v drugo rodbino. To pa je prineslo nezakonske otroke, nekateri so celo javno živeli s svojo ljubico. Javna spodbuda pa je bila kraljeva naklonjenost Ani Boleyn.
Ana Boleyn mu je bila všeč. Bilo je prijazno bitje, ki je sledilo ambicijam svoje družine. Vendar njena dobrota je imela svoje meje. Če si se zameril kraljevi ljubici, si se tudi kralju. Če bo zavrnil zakon z njeno sestrično, bo padel v nemilost pri kralju. Tega pa si ni smel privoščiti. Charles je naredil napako, ko se je poročil z Marijo Tudor. Kralj ga je napodil, kasneje pa le popustil in mu oprostil nepremišljeno dejanje. Sedaj se je Nathan znašel v podobnem položaju. Moral se je poročiti v Charlesovo in svojo korist. Če ne bo sprejel te neumne poroke, potem se lahko v najslabšem primeru poslovi od svoje glave. Če bi Ana potožila kralju, da zavrača nevesto iz njegove družine, bi zabredel v hude težave. Ni smel tvegati kraljeve jeze, ni smel tvegati nobene nevarnosti.
Odpravil se je v konjušnico. Moral bo obiskati Jane in ji povedati slabo vest. Obljubil si je, da jo bo vedno ljubil. Usoda se je kruto poigrala z njima. Moral bo prelomiti zaobljubo, da bi ustregel svojemu bratu in preprečiti, da bi oba ostala brez glave. Kralj je tiste, ki niso ubogali njegovih ukazov, poslal na morišče. Brez milosti. Brez dokazov, brez poštenega sojenja. Tega si ni mogel privoščiti.
21. januar 2016
Nextttttt!
23. januar 2016






Pripravili so mu konja. Črni vranec ga je vedno ubogal in mu dobro služil. Bilo je darilo Marije Tudor. Podarila mu ga je za osemnajsti rojstni dan, saj je prej vedno si „izposodil“ Charlesovega konja za svoje izlete.
V palačo ni poslal sporočila, da se je odpravil. Osedlal je svojega Allegra. Z nogo ga je spodbodel, da se je konj pognal v dir. Užival je ob hitrosti. Konj je bil močen in hiter, kar je oboževal pri njem.
Vso pot je razmišljal o svoji Jane. Kako ji bo povedal, da se ne bo poročil z njo? Zamišljal si je njen razočaran obraz, solze, ki jih bo spustila, ko bo izvedela novico. Poročil se bo z neznanko, ki je po bratovih merilih dovolj dobra zanj. Srce mu je razjedala bolečina ranjene zveri. Najraje bi zakričal od gneva, ki se mu je nabral v prsih. Vendar tega ni storil. Moral se bo prilagoditi trenutni situaciji. Mogoče bo njegova obljubljena nevesta umrla, je hudobno pomislil. Takrat bo imel svobodo in se ponovno poročil.
Bakerjevi so imeli majhno kmetijo blizu Windsorja. Obdelovali so polja, imeli nekaj svoje živine in pridelali domačo hrano. Kot snubec njihove hčere, se je večkrat pridružil obedu in jih obiskal. Sedaj pa …
Zagledal jo je od daleč.
23. januar 2016
u193093
u193093
ojojojoj Next
nova bralka
26. januar 2016






Jane je bilo prelepo svetlolaso dekle angelskega videza. Nathan se je zaljubil vanjo, ko jo je pred leti srečal ob reki, kjer je napojil konja. Od takrat jo je redno srečeval, pa tudi dvoril ji je. Bil je prepričan, da bo sprejela njegovo snubitev, da bo pristala biti njegova žena, kar si je nadvse iskreno želel.
„Jane!“ je zaklical njeno ime.
Ozrla se je.
Njene modre oči so zaigrale od radosti.
„Nathan,“ je nežno dahnila njegovo ime.
Z lahkotnimi koraki se je približala njegovemu konju. Nathanu je uspela pospešiti bitje srca. Kako si je želel, da bi jo lahko objel, poljubil in se divje ljubil z njo. Pa ni smel se je dotakniti. Ni želel uničiti njeno nedolžnost samo zato, da bi jo vsaj enkrat imel. Bil je razočaran nad svojim življenjem.
„Kaj pa je?“ je vprašala. Kotički ustnic so se razširili v sproščen nasmešek … „Zakaj ne bi razjahal? Sprehodiva se.”
„Ne morem. Jane, ne morem,“ je spregovoril z bolečino v prsih. „Prišel sem ti samo povedati, da …“ Globoko je zajel sapo. Bog, kako je bilo težko biti iskren! Zbral je pogum. Mora ji povedati. „Poročil se bom, Jane.“
„Kako to misliš?“
Njen obraz se je pomračil.
„Charles, moj brat, mi je izbral nevesto,“ je šepnil. Opazil je solzo, ki je zdrsela preko njenega lica. Tudi sam bi najraje zajokal od bolečine.
„Torej ne bo nič od najinega dogovora,“ je dejala razočarano. Uspel je z glavo odkimati, potem pa ni več zdržal. Ni je mogel več gledati, saj bi najraje planil k njej in ji obljubil nebesa. Obrnil je konja in ga pognal v dir.
Ni vedel, kako je prišel nazaj v palačo.
Naenkrat se je znašel v svojih prostorih, kjer je padel na kolega in pričel prositi Boga, da mu prizanese.
26. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnneeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxttttttttttttttt
kako žalostno
26. januar 2016






* * *

„Isabel Howard!“
Tekla je za malo Catharino po travniku. Sestrica je postala nagajiva in utrudila se je, ko je cel božji dan tekala za njo. Vendar Catharinin nasmeh ji je vedno polepšal dan, dajal ji je moč in željo po življenju.
Spustila je krila, ki si jih je privzdignila med tekom, in se obrnila proti hiši. Njen oče je stal na pragu in ji mahal z rokami. Pograbila je svojo sestrico. Catharina se je namestila v njenem naročju. S hitrimi koraki se je napotila proti očetu, ki ju je čakal. Isabel je domnevala, da ima pomembno novico zanjo, saj je slišala, da se z materjo dogovarjata o njeni poroki. Čeprav tega ni bila vesela. Bala se je, da bo nezadovoljna, da bo potisnjena v zakon, kjer ne bo bila srečna, ne bo občutila ljubezni in bo le karta na mizi.
V nasprotju s svojo sestrično, Ano Boleyn, je bila hčer revnega plemiča. Že dolgo časa niso več imeli služabnikov. Ostala jim je varuška, ki je celo niso plačali, vendar je vseeno otroke imela za svoje, kar je Isabel napolnilo z ljubeznijo. V vsakem primeru jo bodo dobro poročili, saj je bila sestrična kraljeve ljubice in Howardi so tleli žlezo dokler je bilo vroče. Zadnja leta pa so uživali kraljevo naklonjenost. In ravno ta kraljeva pozornost jim je prinesla ugodne veze in poroke, da so si polnili svoje mošnje.
„Oče?“ se je skupaj s sestrico priklonila očetu.
Edmund Howard se je zastrmel v svojo hčerko. Njegove oči, po dolgem času, so sijale od iskrenega veselja.
„Isabel, imam novico zate,“ je dejal z veselim glasom. „Pravkar mi je vojvoda Suffolk poslal sela … Poročila se boš!“
„Vojvoda Suffolk je poročen z Marijo Tudor, oče,“ je počasi dejala Isabel. „Pa saj se ne bo ločil od nje, kajne?“
„Ne, vojvoda Suffolk se ne namerava ločiti. Poročila se boš z njegovim mlajšim bratom, Nathanom Brandonom.“
26. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttt
26. januar 2016





Charles Brandon
„Si prepričan?“
„Seveda, poročila se bosta naslednji teden. Tvoj bodoči mož ni ravno navdušen. Govori se, da je imel svojo izbranko in da ga je brat prisilil, da ne užali sorodnike Ane Boleyn. Tvoja sestrična ima velik vpliv na dvoru.“
„Ana Boleyn bi lahko bolje poskrbela za nas,“ je pripomnila Isabel in premerila svojo ponošeno obleko. S pomočjo varuške jo je predelala, da bi bila modna. Jezilo jo je, da si ne more privoščiti niti ene bale blaga, ki bi jo uporabila za novo obleko. Tudi ostali otroci so imeli ponošene obleke, ki so jih redno krpali.
„Tvoja sestrična še ni kraljica,“ jo je opozoril oče.
„Komu moram biti zvesta na dvoru, oče? Njej ali kraljici Katarini?“ je očetovo opazko prezrla v celoti.
Ni bila navdušena nad dejstvom, da bi morala priseči zvestobo španski kraljici. Bila je angleško dekle, spoštovala je svojega kralja in njegove odločitve. Ravno zato je bila na strani svoje sestrične, ki je uživala v kraljevi naklonjenosti.
„Ani. Ana bo kmalu kraljica.“
„Oče … Kaj pa dota?“
Dotaknila se je občutljivega teme in večnega problema. Očetu se je zmračil obraz. Nimajo denarja za njeno doto, kar je bila žalostna resnica za nekoga, ki je bil nekoč na kraljevem dvoru. Priložnost, da bo njegova hčer se poročila z bratom vojvode, kraljevim svakom, pa je bila edinstvena. Lahko se je zahvalil le svoji nečakinji, ki je s spretnimi potezami obračala kralja in mu prigovarjala, ko je šlo Boleynovim v korist. Tako je dosegla marsikaj, kar nobena kraljeva izvoljenka do sedaj ni uspela.
26. januar 2016
u193093
u193093
Next
26. januar 2016





„Isabel, tvoja dota je moja stvar. Z vojvodo sva se strinjala, da tega ne boš prinesla v zakon. Prav tako bo on poskrbel za tvoje obleke,“ je dejal z žalostnim glasom. V njegovih očeh so se svetlikale solze. „Ponosen sem, ker se boš dobro poročila. Nathan Brandon pa je mlad in verjamem, da bo dobro poskrbel zate.“
„Verjetno je jezen,“ je zamrmrala, ko si je premestila sestrico v naročju. Ljubil je drugo, poročiti pa se bo moral z njo. Predstavljala si je njegov bes. Zraven pa jo je bilo še strah. Strah pred njegovim besom.
„Nathan se zaveda, da Howarde ne sme užaliti, Isabel,“ je zavzdihnil oče. „Užaliti sorodnike kraljeve ljubice, bi pomenilo izdajo. Ostal bi brez glave. Sem ti povedal? Ana in kralj bosta prisotna na tvoji poroki.“
„Tega pa se že veselim,“ je odvrnila.
Pogovor z očetom ji je dobro del. Kmalu bo poročena ženska in šla bo na dvor. Hkrati pa ji je bilo slabo ob misli, da se bo ločila od bolne matere, očeta, bratov, sester … In kakšen bo tale Nathan Brandon? Bo res tako dober, kot je dejal njen oče? Zaradi nje je izgubil osebo, ki jo je ljubil in verjetno je sedaj občutil peklensko bolečino. Verjetno jo bo krivil, ker ni mogel imeti izvoljenke svojega srca. Bala se je.
Teden dni je imela časa, da se pripravi na novo življenje. Oče ji je prinesel balo blaga za poročno obleko, ki jo je prejel od Brandona. Poklicali so šiviljo, ki je dolga leta šivala njihove obleke. Bila je spretna s sukancem in kmalu je morala poskusiti osnutek poročne obleke. Opazovala se je v zrcalu, šivilja pa je na kolenih popravljala spodnja krila obleke. Ni se prepoznala v razkošni obleki, ki jo je imela na sebi. Bila je druga oseba. Bila je ... Drugačna, počutila se je elegantno in bogato.
26. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttttttttttt
kaj vse lahko naredi ena sama obleka
26. januar 2016





Arthur Tudor
„Gospodična Howard, vam je všeč?“
Prebudila jo je iz razmišljanja. Pogledala je obraz ženske, ki jo je z zanimanjem opazovala s svetlimi očmi.
„Seveda,“ je pokimala. Podarila ji je bleščeč, Howardov nasmeh, ki bi očaral še kralja. „Zelo mi je všeč.“
Šivilja se je zadovoljno smehljala, potem pa vtaknila sukanec v blago, da bi zašila še preostali konec čipke.
„Služili boste kraljici Katarini,“ je previdno dejala šivilja. „Slišala sem, da jo je kralj popolnoma zapustil.“
„Ni mu rodila sina in to ga je prisililo, da jo zamenja,“ je odgovorila Isabel in se zavedala resnice. „Bessie Blount mu je v preteklosti že rodila sina, moja sestrična Mary Carey tudi. Prepričan je, da je kriva ona. Dobro veste, da je bila bratova vdova. Cela Anglija šušlja o tem, da je konzumirala svoj zakon s princem Arturjem.“
„Bog ga je preklel, ker je poročil bratovo vdovo. To se šteje za incest,“ je pokimala šivilja. „Uboga kraljica! Samo hčerko ima.“
„Prepričana sem, da mu bo sestrična Ana rodila sina. Če bo še eno dekle, bomo v nevarnosti,“ je zamrmrala Isabel. „Vsi Howardi, ne samo Boleynovi. Padli bomo in se trudili, da bi se pobrali.“
„Pa vi? Si ne želite otrok? Saj se boste poročili s plemičem, ki je zelo blizu kralju!“ Šivilja je bila nad mislijo navdušena, sama pa ne. Bilo je že res, da si je otroke želela. Vendar svojega bodočega moža še nikoli ni videla.
„Nathana Brandona nisem še nikoli videla,“ je Isabel začutila rdečico. Svojega bodočega moža ni še nikoli videla. Bilo jo je sram priznati, a to je bilo dejstvo. Dejstvo, da je ženin ni niti obiskal, pa bi jo moral. Ob misli nanj je postala žalostna, želela si ga je spoznati. Mogoče ne bi bila tako živčna, če bi ga videla.
„Gospod ne ve, kaj zamuja,“ je dejala šivilja. „Vi ste najlepša nevesta, ki sem jo videla v zadnjih letih.“
Isabeline ustnice so se ukrivile v nasmešek. Vsaj nekdo, ki je menil, da bo lepa nevesta, čeprav ji ženin ni namenjal pozornosti.
26. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxttttttttttttttt
26. januar 2016
2. poglavje







Bil je pijan. Že četrtič v tednu dni se je tako napil, da je komaj stal na nogah. Misel, da je izgubil Jane, ga je uničila. Ne bo je več videl, ne bo hodil k njej. Imel je toliko spoštovanja do nje, da ji ne bo povzročal nepotrebno bolečino, saj je dobro vedel, da ji ne more ponuditi ničesar. Sploh pa ne sedaj, ko se bo poročil z drugo. Ta misel ga je spravila v strahoten bes. Svojo uteho je iskal v sladki pijači, ki mu je bila v pomoč, da pozabi. Vodila ga je v pozabo in sladko omamo, ki mu je prinesla olajšanje.
Preklinjal je Isabel Howard in svojega brata, ki ga je silil, da si jo vzame za ženo. Ni je želel videti. V mislih je imel načrt, da opravi svoje zakonske dolžnosti do nje, ji naredi otroka, potem pa jo pošlje na deželo, dokler mu ne bo rodila sina. Vendar ta načrt je padel v vodo, ko mu je brat sporočil, da bo služila kraljici Katarini. Dodatno ga je razbesnelo dejstvo, da se je ne bo uspel znebiti tako zlahka, kot je načrtoval.
Dva dni pred poroko, je prišel iz bordela, kjer je užival v mesenih užitkih z neko kurbo. Bolela ga je glava od pijače. Sesedel se je na stol, za jedilno mizo. V njegovih prostorih so mu postregli s hladno divjačino, kozarcem vina in svežim sadjem. Sestradano se je vrgel na hrano, saj mu je pijača povzročila lakoto.
Jedel je grozdje, ko je vstopil njegov brat.
„Nathan, kje pa si bil?“ je vprašal brez pozdrava. Nathanov pogled je zabliskal od besa, saj ni hotel poslušati kozjih molitvic.
„V bordelu,“ je odvrnil mlajši brat. Nagnil je čašo z vinom k ustnicam. Kaj pa Charles želi od njega? Saj sta se uradno sprla. To je vedel cel dvor. Govorice so se razširile celo med služabnike in smehljali so se bratoma
26. januar 2016
u193093
u193093
nnnnneeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttttttttttttttttttt
27. januar 2016






„Ne boš šel k svoji nevesti?“ je vprašal Charles.
„Kar ti pojdi k njej,“ je zajedljivo odvrnil Nathan. Spil je požirek vina in položil čašo na mizo. „Ne želim imeti ničesar z njo, niti je spoznati.“
„Poskrbel sem, da je v tvojem imenu prejela blago za nove obleke,“ se je njegov brat usedel na stol. Zavzdihnil je. „Nathan, poslali so mi portret dekleta. Prečudovita je. Isabel Howard je vredna greha. Ne lažem.“
„Se bom prepričal na poročno noč,“ se je prisilil k nasmehu. Nenadoma ga je zajela lačna radovednost. Kaj pa če je tako lepa kot njena sestrična? Howardova dekleta so bila res lepa, prečudovita. Nekaj na njih je bilo posebnega, zapeljivega. Rojene so bile za moško posteljo. „Mi boš pokazal portret ali ne?“
„Ne,“ je odkimal Charles. „Vabim te, da jutri greš z menoj in se prepričaš na lastne oči. Kaj praviš?“
„No, pa grem,“ je zamrmral Nathan. Naslonil se je na naslonjalo stola in se zastrmel v brata. „Nimam druge izbire, kot pa se prepričan, da je vsaj malo podobna Ani Boleyn. Tako mi nobena ne bo odsekala glave.“
Opazil je, da je brata razjezil, saj Ane ni maral. Užival je v trenutku. To je bilo malo maščevanje samo zaradi tega, ker so mu odvzeli Jane. Čeprav je njegova ljubezen bila živa, se je delal, da je mrtva.
Jo bo tudi pozabil?
„Malo ji je podobna. Ne preveč,“ je hladno dejal brat. Postavil se je na noge. „Ob osmih me počakaj v konjušnici.“
Ni se poslovil. Nathan se je zarežal sam pri sebi. Potem se je dvignil, da bi odšel spat. Jutri bo imel naporen dan, saj bo spoznal svojo nevesto. Če je lepa, bo imel vsaj razlog, da gre z njo v posteljo. V nasprotnem primeru pa bo naredil samomor in upal, da mu bo Bog oprostil vse njegove grehe.
27. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt
27. januar 2016






* * *

Nathan in Charles sta zajahala svoja vranca in se namenila na obisk. Čeprav ga je še vedno bolela glava, si je zbistril misli in mislil samo na dejstvo, da si bo vsaj delil posteljo z lepotico. Verjel je bratu na besedo, obdajali pa so ga dvomi, da bo bila pokorna žena. Poznal je sloves Boleynovih in Howardovih. Ženske so bile pokorne svoji družini, ne možu. Spomnil se je samo Mary Carey, ki je zavrgla svojega moža zaradi kraljeve postelje. Ob tem je stisnil ustnice. Mar tudi ta Howardova deklica išče le zakon, da bi splezala v tujo posteljo? S pestmi je tesneje prijel vajeti konja. Ne, tega pa ji ne bo dopustil. Ne bo ji dopustil, da bi samo pomislila, da je lahko njemu nezvesta.
Prišla sta na dvorišče neke hiše. Okolica je bila prečudovita, divje vrtnice pa so se vile po fasadi hiše. Že na daleč se je videlo, da ni bila že dolgo časa obnovljena. Pridih starosti pa je hiši dal zavidljiv videu.
„Gospoda moja!“ sta zaslišala, ko sta razjahala.
Nathan se je obrnil proti moškemu, ki jima je prišel na proti. Bil je skromno oblečen, gladko obrit in prijaznih oči.
„Vi pa ste … Edmund Howard,“ je spregovoril Nathan. Njegov bodoči tast. Na prvi pogled je ugotovil, da je to prvi Howard, ki ni kazal znake pokvarjenosti. Bal se je, da bo tako spletkarski kot je bil Thomas Boleyn. Ta je svoji hčerki lahkomiselno ponudil kralju na zlatem pladnju in ciljal na krono.
„Imate prav. Vi pa Nathan Brandon,“ se mu je priklonil Edmund Howard. „Domnevam, da ste prišli k moji hčerki.“
27. januar 2016
u193093
u193093
nneeeeeeeeeexxxxxxxxxxtttttttttttt
hitro
27. januar 2016






„Prišel sem jo spoznati,“ je dejal Nathan. Težko mu je bilo priznati, da komaj čaka, da dekle vidi. Celo pozabil je na ljubljeno Jane. Nje ni nikoli imel in je tudi ne bo, ker se bo poročil z drugo mladenko.
„Z malo Catharino je nekam odšla,“ je dejal Edmund. „Poslal bom našo varuško, da ju odide poiskat. Prosim, sledita mi.“
Sledila sta mu v hišo.
Nathan je na prvi pogled ugotovil, da je bila družina revna. Hiša je premogla staro, obrabljeno pohištvo, kar kričalo je po obnovi, ki si je niso mogli privoščiti. Bilo mu je jasno, koliko pomeni družini Isabelina poroka. Moral jo je vzeti za ženo in pomagati tudi finančno. Sam ni imel staršev, ki bi mu nudili svojo ljubezen, ona pa jih je imela. Njegova dolžnost je bila, da poskrbi zanjo, čeprav do nje ni čutil ničesar. Naskrivaj je zavzdihnil. Prekleto težko se je sprijaznil, da bo moral imeti v postelji tujko.
„Margareta, odidi po Isabel in Catharino, prosim,“ je dejal Edmund, ko so vstopili v sprejemnico. Majhna ženska se jim je priklonila in odhitela. Nathan je strmel za postavo in si želel, da nje ne bi našla.
„Sta za pijačo?“ se je obrnil k njima.
„Prosim,“ sta brata dejala v en glas.
Edmund jima je nalil kozarec žgane pijače. Posedli so se na zmajana naslonjala in se zapletli v pogovor.
27. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnneeeeexxxxxxxxttttttttttttttt
hitro umiram od radovednosti
27. januar 2016






* * *
Medtem je Isabel trgala marjetice. Catharini je pletla verižico iz belih cvetlic, da bi ji zapela okoli vratu. Sestrico je imela rada in vedela je, da jo bo pogrešala, ko bo odšla na dvor. Ob misli na to, je skoraj zajokala. Njeno življenje se bo spremenilo, ne bo več svobodna, kot je bila sedaj. Pripadala bo možu.
„Isabel!“
Ozrla se je in zagledala strežnico, ki so jo najeli prejšnji teden, da bi pomagala njeni materi. Dvignila se je na noge.
„Povej, Margareta,“ je dejala Isabel, ko je ženska prišla do nje. Bala se je, da ji prinaša slabe novice ...
„Oče vas kliče, prišla sta gospoda z dvora,“ je zadihano rekla Margareta in se držala za trebuh. Verjetno je pretekla celo pot, da bi ji sporočila novico. Ob novici je olajšano zavzdihnila. Bila je presenečena.
„Kdo pa?“ je bila presenečena Isabel.
„Se mi zdi, da Nathan Brandon in njegov brat,“ je odgovorila na njeno vprašanje. „Hitro! Čakajo vas, Isabel.“
Isabel je v trenutku je prijela Catharino in si jo dvignila v naročje. Postala je živčna. Njen bodoči mož jo je prišel obiskat, ona pa je na sebi imela ponošeno obleko, druge pa so bile v šivanju. Mrzlično je razmišljala o dejstvu, da ne bo prijetna na pogled. Bala je, da si bo premislil na podlagi njene revščine.
27. januar 2016
u193093
u193093
neeexxxxxxttttttttttttttttttttttt
28. januar 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg