Forum
Kr naekrat sm se odločla, da mi je dc in sm se lotla pisat zgodbice. preberte začetek in mi povejte če nextam :3

Živim za glasbo. A ne dolgočasno klasično ali nadležno rapersko. Rock. To je tisto pravo. Mama pravi, da ji bodo od mojega igranja na bobne odpadla ušesa. Ne mara rocka. Tudi Katherine, krajše Kat ga ne. A zavoljo najinega prijateljstva posluša vse novosti iz sveta roka, ki jih ji nakladam. In zavoljo najinega prijateljstva tudi navdušeno hvali moje igranje kitare, čeprav vem, da kitare sovraži.To je pač ona. In jaz jo dobro poznam. Njeni vranje črno kratki, a skodrani lasje in temne, rjave oči so popolno nasprotje mojim ravnim, dolgim, svetlo rjavim lasem in sinje modrim očem. Kat je zaprisežena darkerica. Vsaj izgleda tako. Bleda polt, črn make-up in temna oblačila. A ko jo spoznaš, ugotoviš, da se pod zaveso temačnosti skriva ljubko dekle, ki vsak teden vestno igra flavto in obiskuje balet. Medtem ko se ona boji pajkov in kač prav toliko, kolikor se riba boji morskega psa, tik preden jo pohrusta za malico, imam jaz doma tri kače in cel terarij pajkov. Odkar je neko nedeljo pri meni doma piton zlezel iz terarija ter se začel plaziti po Katini nogi, je ni več blizu moje hiše.
S Kat sva se spoznali že v mali šoli, ko so naju posedli skupaj. Tisti dan smo morali napisati svoje ime. Vsi drugi so to naredili z veseljem, saj so imeli kratka imena, kot naprimer Tea, Nina ali Kara. Ampak napisati imeni Katherine Anamaria Morowitz in Elizabeth Vanessa Abigail Birrow, ni mala malica. Po mojem popolnem izpadu, med katerim sem učiteljici v glavo zabrisala zvezek in med katerim se je Kat smejala tako močno, da je padla s stola, sva postali neločljivi.
28. november 2011
u19911
u19911
next :*
28. november 2011
Pravkar sem vsa tamična zlezla iz avtobusa, ki me vsako jutro točno kot ura pripelje pred šolo skupaj z ducatom drugih otrok. Ne utegnem se še nadihati svežega zraka, že me zajame vihar v obliki Kat.
»El! Živjo! Kako si? A si se imela fajn med vikendom? Js sm te tkooo pogrešala. A veš ka je blo? No...« In tako naprej. Da bi rekla moji šestnajst-letni najboljši prijateljici naj utihne, seveda ni prišlo v poštev. Zato sem dala možgane na off in občasno zamrmrala kakšen 'mhm' ali 'seveda'. Tik preden sva dosegli vrata gimnazije, se je Kat ustavila. Presenečeno sem jo pogledala in sledila njenemu pogledu. Možgani so se mi samodejno vključili in razmišljali o postavi, ki se je z listom v roki in zmedenim pogledom približevala šoli. Ko je postava dvignila pogled, sem osupnila. Najlepše čokoladno rjave oči so prijazno gledale izpod kapuce.
28. november 2011
next nujno še dons!!!!!!!
30. november 2011
Neeeeeext! Ful dober pišeš!
30. november 2011
neeext
30. november 2011
»Živjo. Se opravičujem, ker vaju motim. Saj to je Osrednja Gimnazija, kajne?« je spregovoril z nežnim in globokim glasom, ko se nama je približal.
Kat mu je bila bližje, a ker jo je v bližini fanta kot vedno zadela ustna kap, sem se nasmehnila in mu prijazno odgovorila.
»Ja, na pravi šoli si.« Fant si je vidno oddahnil. »Super. Amm...ali bi mi lahko povedali kje najdem tajništvo?«
»Še bolje.« Se je Kat končno odvozlal jezik. »Pokazali ti bova.« Sem dodala.
Vstopili smo v šolo. Ko si je slekel usnjeno jakno, se je pod njegovim puloverjem pokazala izklesana postava in njegovi črni lasje so navihano opletali okrog njegove glave.
30. november 2011
next!!!!+me lahko obveščaš
30. november 2011
Srečna sem bila, da sem se danes še posebej uredila. Najraje sicer nase navržem kaj temnejšega, a zaradi moje zarjavele polti to ne izgleda najbolj dobro. Zato mojo garderobo večinoma sestavljajo svetla in modna oblačila. Modno raztrgane kavbojke, čez katere sem imela obute črne škornje z visoko peto so se odlično ujemale z črnim topom in modro karirasto srajco.
Fantje so me kot vedno prijateljsko, nekateri bolj, drugi manj, pozdravljali. Vsi na šoli so vedeli, da se pod mojim angelskim videzom skriva divjo dekle, s katerim ni dobro biti v vojni. So pa moj bes okusili že mnogi. Nazadnje si me je nek predrzneš iz četrtega letnika drznil otipavati. Po petih minutah je moral obiskati šolsko medicinsko sestro zaradi presekane ustnice in zlomljenega rebra.
Punce pa so me danes gledale še posebej zavistno. Vse misli v glavah mojih sošolk in tudi tistih deklet, ki niso moje sošolke,lahko spravimo v eno samo vprašanje.'Kdo je neznan, šikan fant?'
30. november 2011
next!
01. december 2011
Med potjo do tajništva sem ga vprašam po imenu.
»Ian sem. Kako pa je vama ime?« odvrne.
»Js sem Elizabeth. Vedar me lahko tako kot drugi kličeš El.« sem mu nasmehnila.
»Moje ime je pa Katherine...Vendar mi je Kat ljubše.« Mu prijateljsko pomežikne Kat.
»Kolk si star?«
»Od kod prihajaš?« V istem trenutku priletita vprašanji iz najinih ust. S Kat se spogledava in prasneva v smeh, Ian pa se samo malce nasmehne. Toda nasmešek je dovolj velik, da je razkrije njegove lepe, bele zobe.
»Star sem šestnajst, prihajam pa iz Londona.«
»Seriously? I mean..eee...Mislim, resno?«
»Kadar je jezna, razburjena ali navdušena, začne govorit po angleško.« Kat pojasni moj kratek izpad.
»A imaš rada angleščino?« me Ian vpraša.
»A si ti nor. Obožujem jo. Moje sanje so it v London. Al pa kamorkol v Anglijo.« Se razgovorim. Trenutek kasneje zazvoni zvonec.
02. december 2011
next nujno!!!!
02. december 2011
»No, se še kaj vidimo.« se mu nasmehnem in z Kat odhitiva v razred. Kemija. Najbolj dolgočasen predmet pod soncem.
Še preden naju utegne kdo vprašati kaj o Ianu, že je v razredu učitelj. Gospod Atom, kot ga kličemo. Ta vzdevek se ga je prijel zaradi njegove odlične slike atoma, v kateri prekaša še Temperko. Učiteljico za likovno vzgojo seveda. Zakaj ima Temperka takšno ime, ne vem. Pri njej pogosto barvamo s temperkami. Mogoče zato. Kakorkoli že, g. Atom v razred ne pride sam. Z njim je nihče drug kot Ian.
»Učenci! To je vaš nov sošolec Ian.« Malce pogleda po razredu, iščoč primeren sedež zanj, nato pa svoj pogled zapikne vame ter z navdušenjem reče: »Usedel se boš zraven naše Elizabeth, njena klepetava prijateljica Katherine pa se bo presedla v prvo klop k Mateu.« Za nameček se še nasmehne.
»Elizabeth ti lahko razloži, katero snov jemljemo, ti pa lahko njo mogoče naučiš nekaj spoštovanja.«
Odgovori na moje spakovanje pri ugotovitvi, da moje najboljše prijateljice ne bo več ob meni. Ravno zaradi tega, ker Kat ni bilo ob meni, da bi me umirila, so iz mojih ust prišle naslednje besede: »Jaz imam ravno dovolj spoštovanja, da vas v povedi 'pojdite se solit' vikam!«
Ian me čudno pogleda, razred prasne v glasen smeh, G.Atom pa postaja vse bolj rdeč v glavo.
»Takoj k ravnateljici!« skoraj zakriči.
02. december 2011
next nujno!!!!!!!!!!k je preveč coŁŁ zgodba!!!
02. december 2011
next!!!!!!!!!!!!!!!
02. december 2011
Next!!
02. december 2011
»Ni blema.« Se mu nasmehnem in razred se zasmeji še glasneje. Vsi so namreč vedeli, da sem v ravnateljičini pisarni že tako rekoč domača. Pomagalo pa je tudi dejstvo, da je bila zloglasna ravnateljica, ki so se je vsi bali, moja teta. In to so vedeli vsi, razen učitelji. Ja. Moja teta je že zakon.
Kot vedno me je, ko sem se vrnila od ravnateljice, v sosednji učilnici že čakala torba. Kat je vedno poskrbela za to.
Zdaj imamo glasbo. Ko učitelj Flavta, kot ga kličemo, prispe v razred in ugotovi, da imamo novega učenca se seveda odloči, da bomo pokazali kaj znamo.
»Katherine, Tess k mikrofonom. Rosalie! Klavir. Mateo. Bobni!« Osupnila sem. Kat in Tess sta imeli najlepši glas, Rose je bila odlična na klavirju, in čeprav je Mateo obvladal bobne, je ponavadi opazoval, jaz pa sem igrala.
Učitelj si vedno okoli rame zavihtel kitaro. A ne danes. Medtem ko je moj pogled zelo zmeden, me G. Flavta pogleda z nasmeškom.
»Elizabeth! Kitara.« Še dobro da imam ušesa. Če jih ne bi imela, bi moj nasmeh segel do neskončnih višav. Pohitim sem po kitaro ter se postavim zraven drugih.
03. december 2011
Neext!
03. december 2011
u65092
u65092
Neext.!
03. december 2011
next še dons!!!! nujno!!!
03. december 2011
Neeeeext!!!
04. december 2011
neexxtt.!!!!!!!
04. december 2011
»Elizabeth. Bo šlo?« Nasmejim se mu. »Seveda bo šlo.«
»No, super. Pa gremo.«
»1, 2, 3!« zakriči Mateo na bobnih in toni se vsujejo iz nas. Udarjajoč zvok iz bobnov, lepa melodija iz klavirja ter odličen glas iz mikrofonov. Vse skupaj pa povezuje kitara.
Ko končamo, je učitelj brez besed, kar je zelo redko, Ian pa se smehlja in ploska.
»Mislim, da ste pripravljeni.« Počasi reče učitelj. Zavriskamo. Na te besede smo čakali že od začetka lanskega leta.
»Pripravljeni na kaj?« zmedeno vpraša Ian.
»Na koncert. Na tekmovanje. Na vse!« pride iz mojih ust, medtem ko se s Kat objemava. Učitelj se počasi nasmehne.
»Kako vam pa grejo počasnejše pesmi?« navdušeno reče, a v njegovem glasu zaznam rahlo zaskrbljenost. Skrbi ga, da znamo le par divjih pesmi, kar pa še zdaleč ni dovolj za tekmovanje ali koncert.
04. december 2011
Neeeeext!
04. december 2011
next!!!!!!!!!!!!!
07. december 2011
Neext!
07. december 2011
u65092
u65092
Neeext!
09. december 2011
nexti že!!!!!!!!!!!!!!!
15. december 2011
neext že noo!
15. december 2011
u37905
u37905
next!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
15. december 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg