Forum
Odločla sm se, da pišm zgodbo.
Ampak ta zgodba ne bo govorila o meni, temveč o moji prijateljici Emi in kako se je spremenila.
Ema je bila vedno prijazno dekle, dobro v šoli in sramežljivo. Ko smo se odpravljali v šolo v naravi, sem jo tako tudi pričakovala.
Ema:



Ko pa je prišla, je bila taka:



Osupnila sem in zazijala.
"Ema, kaj za vraga se je zgodilo s tabo med počitnicami?!"
"Nič takega. Bila sem pri frizerju in pedikerki, pa naredila sem si uhane. Zdaj pa oprosti, moram k svoji emo družbi."
In odšla je k najbolj zamorjenim, važnim puncam Sari, Looni in Vlasti. Strmela sem za njo. Pa saj to ne more biti Ema! Pohitela sem za njo.
"Ema, najboljši prijateljici sva! In skupaj sediva na avtobusu!" Ema se je obrnila in........
3 nexte da nadaljujem! <3
11. oktober 2012
next
12. oktober 2012
Hvala! še dva
12. oktober 2012
ok, nima veze. en next je dost
.....mi rekla:" Ne teži, jaz odločam s kom bom. Ko boš bolj kul, pa pridi."
O moj bog! Kaj se je zgodilo moji Emici, s katero sva že kot dojenčici bili BFF? Čisto se je spremenila! Mislila sem, da se bom zjokala. Nekaj se ji je definitivno zgodilo. Odločila sem se, da grem še vseeno za njo. Torej sem pristopila k "emo" družbi. Vse so imele brazgotine, bile so slabe volje in pogovarjale so se o heavy metal bandih.
Takšne so:
Sara:
[img]http://3.bp.blogspot.com/_-o5aSinoPEc/TTE99MDZSgI/AAAAAAAAAlE/T5ANRWWpvtw/s1600/cute-blonde-emo-girl[/img]
Loona:



In Vlasta:



Želela sem začeti pogovor: "Živjo, punce. Kako ste?"
Vse so me pogledale, kot da sem padla z lune. Ema je stopila k meni in mislila sem, da mi bo rekla, da naj greva stran. Vendar pa mi je samo rekla: "Ne sramoti me. Pojdi stran."
Oči so se mi razširile in se mi napolnile s solzami. Najraje bi zakričala, vendar sem vse zadrževala v sebi. Potem pa je že pripeljal avtobus in odšli smo.
Vendar ne bom pripovedovala o tem. Napisala bom vsebino Eminega dnevnika, ki sem ga našla tam. O postajanju v emota.

Sobota, 1.10.

Zbudila sem se ob sedmih in odšla dol po stopnicah. Razmišljala sem o različnih stvareh. Ko pa sem prišla dol sem se zgrozila....
12. oktober 2012
u108558
u108558
neeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxttttttttttttttttttttt
14. oktober 2012
..... saj je na tleh ležala moja mami. Iz ust se ji je cedila slina in njen pogled je strmel v prazno. Zazijala sem in skoraj me je kap.
"Mama?! Kaj je s tabo?"
Stekla sem k očetu v sobo in začela kričati, da mama spodaj nepremično leži in da se ji iz ust cedi slinkasta tekočina. Oče je še napol omotično šel dol z mano, potem pa že kmalu čisto zbujeno vrtel telefonsko številko urgence in zraven kričaje stokal. Mama je še vedno ležala na tleh. Bilo me je groza. Kmalu je pripeljal rešilec in jo odpeljal tja. Jaz sem počakala doma, še vedno z odprtimi usti od šoka.
Približno opoldne je poklical oče.
"Ljubica, nekaj ti moram povedati." Odkašljal se je in rekel.........
2 nexta da nadaljujem!! <3
16. oktober 2012
u108558
u108558
nexxxxxxttttttttttttttt
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt
http://1.bp.blogspot.com/_AShNS78oESg/SwOFBTlWaQI/AAAAAAAAAIA/8HUhSnXlI2Q/s1600/PROSIM_by_VillageLucy.jpg
16. oktober 2012
...." Tvoja mama ni preživela. Zelo mi je žal, tako mi je žal...." Začel je jokati, jaz pa tudi. Nisem mogla verjeti. Moja mama..... Mislila sem, da samo sanjam. Najraje bi se ubila.
Cel dan sem gledala predse, mrko in prazno. Kot da bi vsi veseli trenutki izginili. Moje življenje ni več imelo smisla. Vendar pa se nisem ubila. Zdaj sem vedela, kaj bom naredila. To sem že videla po TV. Kaj naredijo punce, ko se jim podre svet. Postanejo........emoti.
Tako se odšla v dnevno sobo in vzela denar. Odšla sem v mesto k frizerki. Vsa objokana sem sedla na frizerski stol in pustila, da mi je frizerka postrigla lase. Nato sem šla na osamljen kotiček in.. se začela rezati. Vendar ti o tem ne bom pisala. Samo to, da je na začetku bolelo, potem pa ne več.

Nedelja, 2.10.

Roka me je še vedno bolela od včeraj. Sploh nisem opazila, da imam čisto razmazan makeup. Ampak tako ali tako mi je bilo vseeno..................................
17. oktober 2012
u108558
u108558
neeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttttttttttttt
17. oktober 2012
next!! FuŁŁŁ je ZAKON!!!
22. oktober 2012
u108558
u108558
nexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt
23. oktober 2012
...saj se mi je svet obrnil na glavo. Ko sem slučajno pogledala na telefon, sem opazila, da me je moja prijateljica že stokrat klicala. Ker ji nisem želela pokazati hripavega glasu, je nisem poklicala nazaj. Tako ali tako pa se z njo ne bom več družila. Preveč vesela je zame.
Torej sem se odločila, da grem nazaj na tisti osamljeni kotiček in se režem. Ko me je oče vprašal, kam grem, mu nisem odgovorila. Samo tiho sem odšla.
Ko sem prišla nazaj, sem videla na tiskalniku napisan list:
Pridem kasneje.
-oči
Bila sem presenečena, saj tiskalnik naj ne bi delal. Odločila sem se, da........................................................
23. oktober 2012
next!!
23. oktober 2012
u105028
u105028
next_
25. oktober 2012
fuuul dobra pa nova bralka next please
31. oktober 2012
grem še malo v svojo sobo, saj bi bilo treba zamenjati slike na fb-ju, izbrisati kakršnokoli veselje, kot, da ne bi pri meni nikoli obstajalo. Ko sem končala, pa sem se spomnila: zakaj si raje ne bi izbrisala facebooka? Ne da se mi več hoditi na tiste bedne chate.
Kmalu profila Eme Brednik ni bilo več. Močno sem si oddahnila.
Ko sem pogledala na telefon, sem......................
31. oktober 2012
next
03. november 2012
....... opazila, da mi je zdaj moja prijateljica začela pošiljati že sporočilca na mobiju. Tako mi teži! Šla sem v posteljo in si potegnila rjuho čez glavo. Zjutraj pa............
Ej sori punce sam dons nimam kej dost cajta...
07. november 2012
next!!!
07. november 2012
u108558
u108558
nexttttttttt
07. november 2012
Ponedeljek, 3.9.

Pozno sem se zbudila, saj sem včeraj šele pozno zaspala. Hitro sem vstala, si oblekla najbolj temačna oblačila in se odpravila v kuhinjo. Še vedno sem se stresla, ko sem šla mimo mesta, ko sem na tleh zadnjič videla svojo mami. Kmalu bi planila v jok, a sem se uščipnila v roko. Že kar nekaj časa me bolečina pomirja. Najbrž se sliši, kot da sem psiho, vendar je res.
Ko sem pojedla svoje revne kosmiče, sem vzela potovalko in se nameravala odpraviti ven, ko me je oče zadržal: "Ljubica, ni ti treba iti v šolo, vse sem se zmenil, lahko ostaneš doma, saj ti je vendar umrla mama..." ob omembi mame je zadrhtel. Jaz pa sem ga samo odrinila. Moram stran od te zmešane družine, malo med somislece....
Tedaj se mi je posvetilo, kdo me bo razumel. Sara, Loona in Vlasta, največje zamorjenke, kakor sem jim včasih rekla. Zdaj pa me bodo verjetno razumele. No, Elana bi me tudi, vendar je preveč polna veselja, tako, da je zdaj le še preteklost zame................
2 nexta da nadaljujem!!!!!!! <3
08. november 2012
u108558
u108558
nexxt
08. november 2012
u105785
u105785
neeeeeeext
08. november 2012
............... Ko sem prišla na postajo, kjer smo se zbirali, me je ustavila Elana. Kar nekaj me je zasliševala in me v glavnem iritirala. Samo odrinila sem jo proč in šla do Loone, Vlaste in Sare.
Ko so me zagledale, so se razmaknile, da bi naredile prostor zame. Vlasta, še najbolj vesela med njimi, se mi je nasmehnila. Nato je Sara začela: "Ema. Vemo, kaj se je zgodilo s tvojo družino. Mama ti je umrla." Stresla sem se, nadaljevala pa je Loona: "Ja, zdaj si ena izmed nas. Vse smo doživele nekaj strašnega in postale emoti." Od tu je nadaljevala le še Vlasta: "Ema-emo. No, pridi in se nam pridruži, ravno odhajamo na Grafit-klopco," je rekla, jaz pa sem se malo prestrašila. To je res grozljiv kraj na postaji, kjer so sami zamorjenci in se režejo. No, tudi to moram dati skozi..............................................
14. januar 2013
2 nexta, da nadaljujem <3
14. januar 2013
u108558
u108558
nextttttttttttttt
14. januar 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg