Forum
Heii! Kako ste? Jaz sem super. Malce sem nervozna, ker je to pravzaprav moja prva zgodba in se malček bojim odziva... Vesela bom vseh komentarjev in popravkov; saj veste kako pravijo? Na napakah se učimo. No ja, objavim nekaj za pokušino...

***

Stala sem v kopalnici, medtem ko je moja mlajša sestra trkala na vrata in me preganjala ven iz mojega varnega kotička. Bila sem naslonjena na umivalnik, strmeč v bled odsev v ogledalu. Nisem prepoznala sama sebe, petnajstletne Hannah Huieney iz majhnega predmestja.
V spomin sem si skušala priklicati svoje sanje, vendar se jih nisem mogla spomniti, vem samo, da so izgledale tako prekleto resnične. In nisem jih videla prvič...

***

Torej kako se vam zdi? Če se ti zdi zanimivo, nextaj. Da pa sploh začnem bi rabila vsaj 3 nexte. lepo se imejte
21. junij 2017
Next do zdaj je zanimivo!
22. junij 2017
Super je
Next
22. junij 2017
Hvala še kakšen Next mogoče?
22. junij 2017
Next
zelo je zanimivo
22. junij 2017
Next
22. junij 2017
Hello!
Kako smo danes? V bistvu sem že precej zdolgočasena od počitnic, ki pa se za nekatere niso še niti začele. Mama me preganja, češ pospravi si sobo, vendar se sama rajši zatekam v svojo domišljijo in takole je nastala tudi ta zgodba. Upam, da ni preveč dolgočasno, vesela pa bom vsakega komentarja posebej. <3

No, da ne bom predolga...
PRILOGUE

"But, there's a voice inside my head, saying..."

V glavi mi je močno utripalo, medtem ko sem tekla skozi gozd. Uspešno sem se izogibala drevesom, njihovim vejam in koreninam. Vedela sem, da me preganja in v meni vzbuja strah. Nisem vedela kam bežim, vendar sem bila odločna, da mu tokrat pobegnem. Vedela sem, da mi sledi, da je le nekaj korakov za mano, vendar ga nisem poznala. Pospešila sem tek in za trenutek izgubila zbranost. Zavedala sem se svoje napake, ko že sem padala proti tlom. Tik preden sem odplavala v blaženo temo, sem videla njegov obris, kako stoji nad mano, v temnih oblačilih in kapuco na glavi. Lahko sem čutila njegov pogled, kako me ogleduje. Sklonil se je in začutila sem njegov trden prijem na svoji roki...

***

Zbudila sem se v temno julijsko noč. Vstala sem s postelje in se opotekla proti oknu. Noč je bila vlažna in dolgi lasje temno rjave barve so se mi lepili na prepoten obraz in vrat. Oči so se mi počasi privadile na temo in ozrla sem se po svoji sobi, ki je bila podobna območju, na katerem je pred kratkim prišlo do eksplozije atomske bombe.
Na pisalni mizi sem poiskala svoj telefon, ki je bil že precej obrabljen in kot sem mu sama dejala ‘predpotopni’. Vendar mi je bil pri srcu in ga nisem hotela menjati, čeprav bi si lahko privoščila najnovejši Appleov ali Samsungov model. Ura na zaslonu je kazala nekaj minut čez 3 zjutraj in ravno, ko sem odložila telefon nazaj na mizo je prišlo SMS sporočilo. Iz radovednosti sem odklenila zaslon in prebrala kratko vsebino, ki mi je zaledenela kri v žilah.
Ne živi samo v moji domišljiji, vendar resnično obstaja!

Telefon mi je padel iz rok in se na tleh razbil na tisoče kosov. Kdo je on? Kaj hoče od mene? Kakšno moč ima nad mano? Zakaj ravno jaz?
To so bila le nekatera izmed stotih vprašanj, ki so mi šla skozi glavo. Poskušala sem se umiriti in sem stopila do okna. Pogled ni razkrival veliko, saj smo živeli na precej osamljenem delu predmestja. Poleg tega, sem imela to srečo, da sem imela pogled na precej osamljen gozd za našo hišo. Vendar mi je bilo to kar všeč, saj sem volk samotar, ali kako bi lahko temu rekli? Uživam kadar sem sama s svojimi mislimi in ne maram preveč hrupa in pozornosti. Lahko bi rekli, da imam precej nizko samozavest, saj zaradi svojega značaja ne maram govoriti pred ljudmi. V bistvu takrat zamrznem. Še posebej, če gre za govorni nastop pred celim razredom.
Ko sem bila takole dolgo prepuščena svojim mislim, sem v senci osamelega drevesa videla moško postavo, ki pa je v trenutku izginila. Večina ljudi bi samo skomignilo z rameni, mene pa je globoko v notranjosti zgrabila panika.

Opazujem te.”

***

No to je za danes to.
Kaj misliš, da se zgodi v nadaljevanju?
Je Next predolg/prekratek?

No, lepo se imejte in pridno nextajte
22. junij 2017
Next
22. junij 2017
VAU odlično Next!!!
22. junij 2017
Spoznala se bosta
Lahko bi bil malo daljšši
Next,to bo še zanimivo
23. junij 2017
Še kakšen Next do jutri popoldne?
25. junij 2017
Next! ( nova bralka) hotela bo poklicati policijo....al bo si predstavlala da ga ni vidla in se bo pol vedno prikazu zravn je in jo zasledoval...tko js mislm
30. junij 2017
Heeey! Kako smo?
Najprej bi se vam rada vsem zahvalila za vse spodbudne besede, ki mi res pomenijo veliko. Žal mi je, ker nisem tako dolgo napisala nexta, vendar sem imela bolj malo časa. Hvala vam za potrpežljivost in upam, da boste uživali/-e ob branju. <3

***

CHAPTER 1

“Yesterday is history. Tomorrow is a mystery. Today is a gift...”

“Hannah, zbudi se!” je zarohnel oče, ko me je gledal deset minut gledati v prepečenec z maslom in marmelado.
Skremžila sem se in se zavedala resničnosti okrog sebe. Mama me je gledala z skrbjo v očeh, mlajša sestra Emily me je ošinila s pogledom in se naprej ukvarjala z odgovarjanjem na prijateljičina sporočila. No, potem je tu še starejši brat Kenneth, ki se je samo začel smejati.
Naj dodam, da je vedno prepričan sam vase in v svoj prav. Sovražim ga. Ko sem mu poslala enega izmed najbolj jeznih pogledov, ki sem ga premogla je samo skomignil z rameni in me rahlo dregnil pod mizo. TO nikoli ni pomenilo nič dobrega.

Prisilila sem se, da sem pojedla in se odpravila v svojo sobo. Bila je najmanjša v hiši in da sem prišla do nje sem morala čez cel hodnik v zgornjem nadstropju.

Slišala sem, kako so se odprla vrata za mano in čutila, kako me je nekdo objel okrog pasu in me dvignil od tal. Globoko sem vdihnila zrak, da bi zakričala, ko mi je preveč znan glas šepnil na uho: “Tiho.”

Odnesel me je nekaj metrov nazaj, nato pa sva obstala pred vrati njegove sobe. Odprl jih je in me odnesel noter. Zaprl je vrata in me postavil na tla. Slišala sem tih tik, ko je obrnil ključ v ključavnici. Obrnila sem se, da sva si gledala v oči. Pospravil je ključ na varno v svoj žep in s tem izenačil moje možnosti pobega z nič.

“Kaj hočeš Kenneth?!”
“Želel sem govoriti s tabo.”
“Veš, da nimava o čem govoriti,” sem siknila skozi zobe in se zadržala, da nisem skočila nanj.
“Mnogo več kot si misliš,” se je nasmehnil. Vendar njegov nasmeh na meni ni deloval, čeprav so mu podlegli vsi po vrsti. Pomignil mi je proti postelji, ki je stala nekaj korakov za mano.
“Kaj bi rad?!” sem ga vprašala že drugič.
“Povedal ti bom takoj, ko boš pripravljena poslušati.” S tem me je prikoval na rob postelje in sesedla sem se nanjo. Dvignil je obrv in nasproti potegnil stol in sedel nanj.

“Kaj se dogaja s tabo?” me je tiho vprašal.
“Nočem govoriti o tem.” Po kratkem premisleku sem dejala: “Sploh pa ne s tabo!” Pognala sem se na noge, a me je potisnil nazaj na posteljo. “Naj ti jaz povem, če ti meni nočeš?” me je vprašal in popolnoma osupnil. ...Ali ve?
“Da Hannah, vem.”
“Toda kako?”
Zavzdihnil je. “Vem kako se ti zdi. Vendar verjemi. V tem trenutku sem tvoj najboljši prijatelj. Če hočeš verjeti ali ne.”
“Nisi,” sem siknila skozi zobe in odrinila njegovo roko z ramena. “In nikoli ne boš.” Pognala sem se proti vratom in tokrat me ni zaustavil. Vendar tam ni bilo izhoda.
“Samo poslušaj prav?”
“Ne! Ne grem se teh tvojih igric! Izpusti me!” Zmajal je z glavo in počasi in oprezno stopil k meni.
“Nisva to kar misliš! Pojdi, če hočeš, vendar nisi to kar misliš, da si. Samo poglej se. Oklepaš se samote in tišine. Zakaj? Ker je v družbi prehrupno in nelagodno?”
“Kako…?”
“Tak sem kot ti Hannah!”

Pustil me je brez besed. Stala sva tam in se brez besed sporazumevala. Slišala sem vse njegove misli, čeprav jih ni izrekel naglas...

***

No, to je to za danes. Spet pa imam nekaj vprašanj.
Naj poleg zgodbe dodam slike oseb, ali vam prepustim, da si jih zamislite sami?
Želi kdo posvečen Next?

Lepo se imejte
do naslednjič... RH
09. avgust 2017
Next ja dodaj slike!!! omg kok je napeto prevec zanimivo hehe !!!! hitr nexti!!! k me zanima nadaljevanje!!!
09. avgust 2017
Kakor želiš sama
Next
14. avgust 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg