Forum
V Ljubljani v Sloveniji živi punca z imenom Hana. Stara je 13 let. V bistvu sem to jaz. Moj oče je bogat poslovnež, mama pa zdravnica. Živim v bogati družini in moje življenje je čudovito!

OPOMBA PISATELJICE: njeno življenje je lepo, a verjetno ne dolgo...

ALI NAJ PIŠEM?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

06. julij 2011
To sem jaz:


06. julij 2011
napiš!
06. julij 2011
Moja mama:




Moj ata:


06. julij 2011
Živimo v veliki hiši. Če bi se v njej igral skrivalnice, bi se iskali vsaj dve uri (recimo )
Naša hiša:




Imam 2 najboljši prijateljici, Nejo in Laro. Skupaj počnemo vse! Če bi se ena vrgla v prepad, bi se še drugi dve! Neja ima psa Bobija, ki se nam včasih pridruži pri šalah in forah, ki največkrat doletijo kakšno učiteljico (recimo zgodlarco je poscal na njeni poroki in je blo ful smešno! Pa še posnele smo!)
To je Neja:




To je Lara:


06. julij 2011
Zdej pa še kako je poscal zgodlarco:

06. julij 2011
NEXT?
06. julij 2011
next!!!
06. julij 2011
Pipib-pipib, pipib-pipib, pibip-pibip...



Zbudim se ob pol sedmih zjutraj in zabrišem budilko skozi okno. Vstanem in se oblečem.
V kuhinji me čaka mama: ''Nekaj je letelo mimo okna. Si spet jezna na nedolžno budilko?''
''Daj mir!'' zamrmram, si natresem celo skledo žitaric in čez pet minut sem že na poti v šolo z Nejo in Laro. ''Ko bom imela fanta, si bom nabavila dobremana!'' oznani Neja. '' A ti Bobi ni dost?'' vprašam. ''Ja, samo rabi frenda, ko me ni doma'' mi pojasni. ''Ne, nima nobenega frenda za sposodit! Samo super dresiranega psa tvoje babice itd...''

Tako smo se v miru pogovarjale, ko smo prišle v šolo sem dala ''H'' pozdrav vsem mojim prijateljem - skoraj celi šoli. Najprej daš petko, potem desetko in spet petko. Ni ravno domiselno, ker moram itak pozdravit pol šole...
Po pouku sem odšla domov. Sama, ker sta bile Neja in Lara še na kosilu.
Doma pa sem doživela največji šok v mojem življenju do zdaj...
08. julij 2011
Poprava: ob 7:54!!!!
Next...?
08. julij 2011
next
08. julij 2011
js tud Pissseem zgodbo: šola, ljubezen, počitnice...?!

http://www.igre123.com/forum/tema/sola-ljubezen-pocitnice/20401/
08. julij 2011
Zadovoljno sem prišla domov in videla uro, ki leži na tleh pod oknom moje sobe v 2. nadstropju. Zasmilila se mi je, ampak moj ata je itak bogat, skupaj z mamo, gotovo bom dobila novo.
Moja nova ura:




No, že ko sem zagledala ata in mamo, sem vedela, da je nekaj narobe. ''Kaj je? Vesoljni potop?'' sem poskušala biti duhovita. ''Roberta so odpustili. Selimo se...'' je rekla mama (Patricija, Robert je moj ata). ''KAJ???? ZAKAJ??!!'' sem popenila. "Žal mi je, Hana. Pozabil sem na res pomembno naročilo in službe, ki bi se ujemala z mojim šolanjem, ni povsod. Zasledil sem samo še en kraj, kjer bi lahko imel tako službo...'' " Saj ni daleč, kajne?'' sem ga prekinila. ''Na žalost... kraj se imenuje Taskeb, pravzaprav je to otok. Sredi oceana. Najslabše mesto, kamor lahko gremo. ''prebledela sem, mislila sem, da bom kar umrla tam... toda zbrala sem se. "Hecaš se! Saj ni mogoče! Lahko si najdeš drugo službo!"
"Nah, ne bo šlo. Moj šef je predsednik vlade, kot verjetno veš, in zaradi moje pozabljivosti se je popolnoma razpenil! Obvestil je še celotno Evropo in najbližji kraj je Taskeb. Ne vem kako mu je uspelo...'' zaznala sem jezo v očetovem glasu." Mudi se nam! Odidemo čez 2 uri z očetovo jahto. Česar ne potrebuješ nujno, pusti tu. Ta hiša bo naš vikend, lahko boš videla svoje prijateljice med počitnicami. Sploh pa je naša hiša tam večja, le malo jo bomo prenovili, ker je stara. ZDAJ PA SPAKIRAJ!''
09. julij 2011




To je naša ''nova'' hiša...
18. julij 2011
u54628
u54628
Nne-xT
18. julij 2011
u28764
u28764
cool next please!
21. julij 2011
u8794
u8794
next
next
next
21. julij 2011
Zdrvela sem v svojo sobo in začela pakirati, le da sem stvari metala v kovček in ne zlagala.
Zaklenila sem vrata sobe in poklicala Laro in Nejo (za rojstni dan sem dobila tri telefone, po katerih se lahko pogovarja največ 6 oseb. Seveda sem 2 podarila Lari in Neji...)

J (jaz):Žio, obe...
L (Lara): Oj, kak si?
J: obupno, pa vidve?
N (Neja): zakaj obuno?
J: selimo se.
L: KAM???
J: na otok Taskeb. Sem bomo prihajali med počitnicami...
N: Kaj??? To ni fer! Zakaj pa greste?
J: Ata so odpustili...

Mama je trkala na vrata: ''S kom se pogovarjaš? Mudi se! Odpri!''
J: iti moram, se kmalu slišimo!
Prekinila sem in odklenila vrata. ''Kaj se greš? Nam se mudi ti pa klepetaš s frendicami! Takoj mi spakiraj!'' je penila mama. Bila sem tiho in požirala solze. Mama je opazila, da nočem zapustiti prijateljic. ''Vem, da ti je težko, toda življenje gre naprej... en, dva tri je leto okrog...kmalu boš spet videla prijateljici.'' Nekoliko me je potolažila in nadaljevala sem pakiranje.

Čez dve uri smo se res vkrcali na jahto in se odpeljali.








24. julij 2011
u8794
u8794
next
24. julij 2011
Vozili smo se do zore naslednjega dne. Že ko sem od daleč opazovala otok skozi daljnogled,
mi je bilo slabo...otok je bil prava smet...brez veselja...vse je bilo sivo... Takoj sem poslala SMS Neji in Lari.

Jaz: Zdej gledam otok. kt smetišče zgleda.
Lara: obup.
Neja: te že pogrešam.
Mama me je poklicala; prispeli smo.
Jaz: čau se slišmo.
Lara: čau
Neja: byebye

Kmalu smo se pripeljali do hiše (seveda je na jahti dovolj prostora za naš avto). Ko sem jo zagledala, sem se skoraj zadrla na mamo: ''MALO JO JE TREBA PRENOVITI??!!!!'', ampak
mama me je le pogledala z njenim pogledom >nič ne bo s tega
25. julij 2011
V očeh so se mi nabirale solze...
Hiša je stala v ozki uličici, poleg nje so bile stisnjene majhne hišice v še slabšem stanju. Le ena je bila prenovljena. Naša ulica od naše hiše naprej:http://purda.files.wordpress.com/2008/11/oldstreet2.jpg
Prenavljanja smo se lotili takoj. Oče je poklical zidarje, ki so se najprej lotili zunanjosti in izolacije. Med prenavljanjem smo živeli na jahti... sploh ne vem zakaj je ata kupil hišo - že jahta je še preveč za preživetje!
Med opazovanjem gradnje sem ugotovila, da se vsi ljudje, ki grejo mimo naše ulice, ustavijo in nas opazujejo kakih 10 sekund, nato pa stečejo naprej... videla sem neko babico, ki je, ko je šla imo, izbuljila oči, potegnila iz žepa nek obesek ter ga stisnila v roki, potem pa je zaprla oči in momljala nekaj, kar je bilo slišati kot molitev, potem pa odkrevsala naprej... kaj naj si mislim???

25. julij 2011
pomota: to je naša ulica:


25. julij 2011
u55094
u55094
Next!
25. julij 2011
u54628
u54628
neeXt
26. julij 2011
Mama je rekla, da mi do konca obnavljanja hiše ne bo treba hoditi v šolo. Končno ena
dobra novica! Po dveh tednih so zidarji dokončali zunanjost in se lotili sob - obnavljali so
vsako posebej. Začeli so z mojimi tremi sobami: spalnico, sobo za hobije in kopalnico, da
bi lahko čimprej začela hoditi v šolo... to pa je beden razlog!



to je moja spalnica...zelo mi je všeč! Končali so jo po enem tednu. Ata je penil, ker so
prepočasni in je najel še dve ekipi: vsako za svojo sobo...
Začela sem hoditi v šolo. Ko sem prišla v razred, so me vsi gledali, kot 'kdo je ta važička'
'a nismo preumazani zanjo' itd. Saj otok ni tako reven. Le naša ulica je najbolj uboga,
drugje hiše niso tako grozne. Vseeno pa niso tako ogromne kot je naša.
Torej, vsi so me postrani gledali. Učiteljica m je prestavila: ''To je Hana. Pravkar se je
priselila na naš otok. Kaj več pa vam bo povedala sama''. Začela sem s predstavitvijo.
'' Jaz sem Hana Lapanja. Sem sem prišla pred tremi tedni. Upam, da me boste dobro
sprejeli...'' nekaj deklet je začelo šepetati. Počutila sem se grozno. ''Živim na Varnerjevi
ulici 13...'' Vsi so se zdrznili. Tudi učiteljica.
26. julij 2011
To je moja soba za hobije:




Naša kuhinja (ena od štirih):




Ata mi je naredil še eno spalnico. V kleti je namesto stene položil steklo, saj je mejila na
morje. ŠE BOLJ mi je všeč od prve!


26. julij 2011
u55094
u55094
Next!
01. avgust 2011
Vsi so z izbuljenimi očmi gledali vame. Dve punci, ki sta sedeli skupaj sta si stisnili roki.
Najraje bi se zadrla 'V ČEM JE FORA???' ampak vem, da je bilo bolje, ker se nisem.
Zbrala sem vse moje moči in končala predstavitev.
Pouk niti ni bil napačen, le še navaditi sem se morala na popačeno slovenščino
Taskebavcev. Po pouku sem odšla domov v prepričanju, da me nihče ne bo obiskal. Toda bilo je drugače. Takoj, ko sem zapustila razred je za mano pritekla punca po imenu
Mateja.



''TI živiš na Varnerjevi 13!!!! TI!!! Umrla boš! Beži!!!'' se mi je zadrla na uho.
07. avgust 2011
NEXT?
13. avgust 2011
u28764
u28764
Jaaaaaaaa!Ti si rojena pisatelca!Kolk maš pa spise v šol?Zihr vse 5, anne?******
&piš!
20. avgust 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg