Alohaaa!
Zaradi nekaterih bralcev sem se odločila da napišem obnovo revije Cool. Navdušilo me je da se bom lahko zaživela v pisateleljico - čeprav bom prepisovala iz Cool-a - upam da bom imela veliko bralcev in tudi tiste, ki si želijo brati Cool, in stare bralce, ki so me tudi vspodbudile k pisanju. Prosim da vspodaj ne pišete to je iz Cool-a, seveda je iz Cool-a to že pove naslov. Kmalu se bom začela nazaj ukvarjati z mojo revijo Magazine for every day, in z grozljivimi pripovedi ampak še prej si moram vse izmisliti. Zdaj pa bom raje napisala kakšen delček iz Cool-a .


Ali boste brali?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

29. september 2017
Sophie Hyles
Sophie Hyles
NEEXT!!!!!
Komaj čakam in ful mi je všeč, ker mi ni treba kupiti cool-a!
29. september 2017
rosi.rr
rosi.rr
Next + komaj čakam tudi jaz!!
29. september 2017
Začnem pisati danes ali jutri
26. oktober 2017
Torej oprostite za tako doooolg Next da ste ga moral čakat zato bom objavila rubiko KO SE ZMRAČI, seveda tega nisem napisala sama ampak mi je pomagala Lina Haskey, ki ima vse zasluge za to ker je vse napisala sama...Hvala torej... No pa bom kar objavila. Aia ona je moja naj pomočnica.
PADEC V GROBNICO
Nekega večera sem se dobila s prijateljicama in ker nismo vedele kaj naj bi počele, smo odšle na sprehod po pokopališču. Živele smo na vasi in pokopališče je bilo od naše hiše oddaljeno kak kilometer stran. Bilo je zanimivo precej zato, ker je bilo zelo staro, na nekaterih grobovih je bila napisana letnica 1918. In te je bilo vedno zanimivo opazovati in si izmišljati zgodbe o ljudeh na slikah. Ko smo se tako sprehajale in si izmišljevale zgodbe, je Ana stopila na neki grob, da bi si od blizu ogledala sliko mrtveca.
In kaj se je zgodilo? Plošča pod njo se je udrla in skoraj je padla v grob!
Na grobu oz. kar na grobnici, je bila namreč stara zabetonirana plošča, ki je ravno takrat počila. Grob pa ni bil napolnjen z zemljo, ker so v starih časih krsto kar položili v jamo. Si predstavljaš? Nobene zemlje, kar padla bi na staro preperelo krsto! Komaj sva jo izvlekle iz groba. Za piko na i, pa nas je videl župnik, nas nadrl in rekel, da naj odidemo iz tega mesta. No, od takrat naprej se vrata od pokopališča, zapirajo že ob osmih.

DUH IN PISMO
Ko smo se vselili v novo hišo, sem ves čas imel občutek, da v moji sobi živi duh.

Ničesar nisem videl, niti slišal, le, ko sem bil sam v sobi, sem imel tak občutek kot, da so v moji sobi. Ko sem izvedel še, da je v moji sobi živel deček, ki je umrl za levkemijo, me je še bolj stisnilo pri srcu. Zatekel sem se k vedeževalki, ji povedal zgodbo, ona pa me je pomirila, da bomo zadevi že prišli do dna. Ko staršev ni bilo doma, me je prišla obiskati in potrdila moje slutnje, da se v moji sobi nekaj dogaja. Uprizorila sva pravo spiritualno seanso, da bi prišla do informacij, zakaj je dečkov duh še vedno prisoten.
Izkazalo se je, da je za leseno preklado nekdo odložil pismo in mu ga ni uspelo odposlati. No, vsaj sklepala sva tako, saj je v trenutku, ko je vprašala duha, kaj želi, izza lesa padlo pismo. Pismo sem oddal na pošto in nikoli več nisem zaslutil prisotnosti duha v sobi.



Upam da vam bo Next všeč ...
05. november 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg