Forum
u49726
u49726
začitek ;
»Haj, em, jas sem Marija. Sem najlepša punca na celem svetu. Sem single, tako, da, fantje, v vrsto.«
Bila je neka nova Marija, ki je bila letos nova. Ubistvu, na šoli je bila že 7 let, a je tolikokrat padla, da nas je počakala. Vsi ostali smo bili stari 17 ali 18 let, ona pa… Saj ni važno, bila pa je starejša od nas. Mnogo starejša. »Helou! Jas sem Zala.« Zala se je začela takoj prilizovati vsakemu, ki je bil nov. Bila je najmlajša, in najbolj pametna. Imela je same petice. »Haaj Zala, me veseli da sem te spoznala, a mi nisi ušeč. Nana, ti boš moja najboljša prijateljica. Lahko ti tudi plačam če hočeš, denarja imam veliko.« je rekla. »Zakaj ravno jas?« sem jo vprašala. »Nevem, najbolj glupa mi zgledaš.« je rekla. »Ooopa, zaj si ga pa najebala…« je potiho rekla Tamara, ker je vedela, da bi jo najrajše brcnila. »Oh, Nana, se opravičujem. Tamara, ti si še bolj glupa, ti si moja nova najboljša prijateljica.« ji je rekla. Tamara je postajala jezna. »Ja, ja, ja, Tamara, saj vem. Fouš si mi, ker si grda, jas sem pa popolna.« Uuuu, tokrat je Tamara uzela leseno palico (nevem kje jo je dobila) in jo hotela udariti. Matic se je postavil pred Marijo, in zato se je Marija zaljubila vanj, ker je mislila da jo brani. »Ooh Matic. ;$ Moj piki. :* Najrajše te imam. Jutri pri meni in bova malo gor pa dol delala prav? Grem jas zdaj, imam dodatno pomoč za geografijo.« Tamara jo je povlekla za lase, in lasulja ji je padla dol.
08. junij 2011
u49726
u49726
»KAAAAAAAAAAAAJ!? SE TI JE ČISTO ODTRGALO!?« se je Marija začela dreti. Njene lase so se ji sivile, zato je nosila lasuljo. »Pa koliko si ti stara?« jo je uprašala Tina. Odgovorila je »Stara sem 38 let, in sem najlepša v šoli. Ubistvu se 'učim' samo zato, da lahko fukam z mlajšimi.« Okej, tole je pa že preveč, sem si mislila. Prijela sem Tamaro in Tino ter ju zvlekla v žensko stranišče. Smejale smo se kot nore. »Omajgad, misliš da je to res?« je spraševala Tamara. »Saj res, Matic!« Hitro je stekla nazaj, ter privlekla Matica. »Oh ta ženska je nora, Matic, daj reči ji da nisi vanjo!« Mu je Tamara začela težiti. »Kaj pa če sem?« je vprašal. »Če pa si ti bom populila vse kocine. Od prve do zadnje!« mu je zagrozila. »Pa ženska no, saj veš da ljubim samo tebe…« poljubil jo je in jo objel. »Ah, kako romantično. In, Tina, kko kej tvoj Žanček?« sem jo zajebavala. »Pa saj veš da pri njemu nimam niti najmanjše šanse.« »V Žana si?« je vprašal Matic. »Em,… Ma…« prekinila sem jo. »Seveda je vanjga!« Tina me je grdo pogledala, ker je bila to samo moja njena in Tamarina skrivnost. »Lahko ga prašam v koga je, če hočeš. In ne skrbi, ne bom ovedal da si vanga.« Tini so se uči zasvetile.
08. junij 2011
u36875
u36875
neeext
08. junij 2011
u49726
u49726
»Hvala Matic.: )« »Uh, Matic, ti si najboljši.« Tamara ga je naskočila in odšla sta ven. »Ehja. Bi ti šla nazaj v razred z Marijo? Meni se ne da iti… Mislim, si si zapomnila koliko je stara!? Pa ona bi lahko bila babica!« »Ne hvala, raje sedim tukaj, ali pa padem razred ko pa da idem nazaj. OH UČITELJICA! POPRAVITI BI MOGLA OCENE! Kako naj jih zdaj popravim?« »Jah, pač pojdi v razred in jih popravi?« »Saj bi, ampak nočem da me ima Žan za nesposobno..« »Če te bo imel za nesposobno, ga ubijem, obljubim.« »Ampak, nemoreš ubiti moje ljubezni. Kaj bi blo če bi jas tvojega Mihata ubila?« »Eh.. Pač.. Jas bi potem tebe ubila in tako bi pač bilo.« Čudno me je gledala. »Kar ubila bi me? Tvojo najboljšo prijateljico že od vrca bi kar ubila zaradi enega fanta!? Razočarala si me.« Objokano je stekla v razred, tam pa se je spotaknila. Pritekla sem za njo in videla sem jo na tleh. »Tina! Nisem mislila tako!« sem zakričala. Cel razred naju je gledal.
08. junij 2011
u49726
u49726
Prijela sem jo, ji pomagala vstati in začela pred ceumu razredom govoriti. »Tina, dobro veš, da ni res. Ne bi se odrekla prijateljstvu pa če bi bil Miha edini na svetu!« pogledala sem proti razredu in rekla »Ja, v Mihata sem, a nisem upala priznati. Tako kot Tina, ki si ne upa priznati da je v Žana.« Tina me je spet grdo pogledala. »In rekla si da ne boš nikoli nobenemu povedala!? Ni dovolj da je Matic vedel, zdaj mora še cela šola zvedeti!?« Stekla je do omarice in se preubula ter stekla bog ve kam. 2 dni je ni bilo v šolo, in začelo me je skrbeti. Sredi pouka sem segla v žep, uzela telefon v roko, pospravila zvezke, torbo dala na rame, ter odšla iz učilnice. Učiteljica je pritekla za mano in mi začela nabijati, kam grem in kako si upam. Miha in Žan sta med tem tudi pospravila zvezke v torbo, in odšla ven. Hotela sta iti z mano, iskati Tino. Ko me je učiteljica nadrla sem se samo obrnila in naprej hodila. Nisem se ozirala, koliko cvekov bom imela notri napisano, ali pa tudi če me izpišejo. Hotela sem svojo Tino nazaj. Po treh urah iskanja sem Tino zagledala na vrhu slapa.
09. junij 2011
u49726
u49726
»Tina! Nehaj, karkoli že počneš! Žan je rekel da je on tudi vate!« »Kaj mi bo Žan, če si me pa pred celem razredu naredila kot boječko, ki si neupa nič priznati!? In ko sem se spotaknila ob tisto glupo vrvjo, ki jo je učiteljica tam napreljala!? Vsi so se mi smejali, in videla si sama! Kaj mi bo, ha!? Da se mi cela šola smeji!? Da se mi bojo tisti najjači sošolci, ko bom hodila v šolo in iz šole smejali!? Kaj mi bo to, če mi pa samo škodi!?« je obupano govorila. »Preslišaj jih, tako kot jas!« »Nočem biti ves čas tako kot ti! Že od malega delam to kar ti delaš! Skoraj niti ene stvari nisem sama naredila, ali pa kaj! Niti Janu si nisem upala povedati, da sem bila vanjga, in potem ko je umrl sem mu sporočilo poslala! Kot da bi bila tvoj klon! Saj vem, ignorirala boš, ker si taka jebačica, kajne!?« Ko sem to slišala, me je zelo prizadelo, in sem probala ignorirati, a nisem mogla. Obdal me je jok. »Če pa tako misliš, potem pa sploh nevem, zakaj sem te prišla iskati! Če bi vedela te bi pustila, in naj te volkovi pojejo če hočeš!« Miha in Žan sta me čudno pogledala, ker me nikoli še nista videla tako. Stekla sem do doma, se zaklenila v sobo, vlegla v pojstlo in pokrila glavo z povštrom. V joku sem nekako zaspala. Celo popoldne in celo noč sem spala, zjutraj, ko sem šla v šolo, pa sem videla, da mi je nekdo poslal sporočilo. Prebrala sem ga. Pisalo je ; »Oprosti Nana, nisem vedela, da te bo toliko prizadelo.. Resnično se ti opravičujem.. Upam, da prideš v šolo, nekaj imam zate. Dala ti bom pred celemu razredom, da boš videla, da mislim resno.« Ko sem prišla v šolo smo imeli frej uro. Kar nekako je odpadla. »Nana!« je zakričala Tina.
09. junij 2011
u49726
u49726
Obrnila sem se. »Kaj spet hočeš? Mi boš spet nabijala kakšna jebačica mislim, da sem, in da ignoriram vse besede, ter da me nič ne prizadane? To hočeš? Prav. Pa naj bo tako. Izvoli. Govori pred vsem kar si učeraj govorila.« Bila je čista tišina. Marija se je nekaj ufuravala . »Marija začepi! Nisem tebi rekla da govoriš!« Še kar ni nehala. Užgala sem jo tako močno, da je skup padla. »Zdaj vidiš, da ne ignoriram vse besede, in da me tudi kaj razpizdi ali pa kaj, a se vseeno malo zadržim. Ne pa tako kot ti. Samo jokaš se. Kot, da bi bilo nujno, da se 18 let stara punca kar naprej joka.« Prvo me je zašamarila, potem pa me je objela. »Oprosti Nana, oprosti, oprosti, oprosti. Nisem hotela, resno.« Začela se je jokati. »Vidiš, kaj govorim!? Vprašaj celi razred, samo jokaš se! Kar naprej se jokaš! Kaj ti nikoli solz ne zmanjka!?« Stekla je stran. Neki stari ljudi so spustili plakat, kjer je pisalo ; »NANA OPROSTI NIKOLI TE NISEM HOTELA RAZJEZITI ALI KAJ PODOBNEGA. VEDNO BOŠ V MOJEM SRCU PA ČE PRAV BO MRTVO.« Šla se je ubiti, a njenega trupla niso nikjer našli.
09. junij 2011
u49726
u49726
Bil je konec šole, in ko je bil čas, da smo se še enkrat slikali je nekaj manjkalo. Manjkala je Tina. Moja najlepša in najboljša Tina. Res je, da smo bili še naprej veseli, pa čeprav nam je umrla, a nismo mogli kar naprej jokati zanjo, ter biti žalostni in te stvari. Usi smo uspešno končali šolo. Miha in Žan sta mi povedala, da bota odletela v NY, ker greta še naprej študirat. Zadnji dan, ko sem videla Mihata, sem ga poljubila in mu povedala kaj čutim do njega, in da se ta čustva ne bojo nikoli spremenila. Zgledalo je, kot, da bi mu bilo vseeno, a vedela sem, da mu ni. Neki občutek mi je pravil, da tudi on čuti isto, a saj vseeno. Zdaj ga ne bo več. Odšel bo iz mojega življenja. Ziher bo tam živel, in se poročil, ter imel družino..
09. junij 2011
u49726
u49726
»In, kaj boš zdaj, ko sta Žan in Miha odšla?« je nekdo uprašal. »Eh, brez bratca bi že nekako, brez Mihata pa nevem če bom lahko preživela.« sem žalostno rekla. Obrnila sem se, ker me je zanimalo koga zanima, in imel je glas kakor Žan. OHOHOH! Bila sta Žan & Miha. O.O »ERRR kaj pa vidva tu, ne bi mogla biti na letalu!?« sem se nekaj hitro zmislila. »Haha, pa sem te. Sploh nisva šla, karte sva ponaredila, in kovček je bil iz kartona.« je rekel Miha. »OMOJBOG. Pozabi na vse kar sem ti rekla…« Smejala sta se potem pa smo odšli h nam domov. Celo pot v avtu sem bila nasmejana in pela sem 'Ringa ringa raja, dedek mraz prihaja, prinesel bo balone in pisane bonbone. Mamici kravate, očku 3 copate, meni pa sani, za vse zimske dni.'
09. junij 2011
u49726
u49726
Ja ja, malo me je medlo, ker sem bila PREVESELA, da sta ostala. :') Ko smo prišli v stanovanje, se je Žan spomnil, da je pozabil kupiti pivo, zato je šel v trgovino. Medtem, ko Žana ni bilo, sva se z Mihatom nekaj pogovarjala, in ko me je objel me je obdalo nekakšno veselje. Nisem vedela kaj je blo. Zaprla sem oči, se sprostila in kar na enkrat zaspala. Čez nekaj časa sem se napol zbudila, in slišala kako se Miha in Žan pogovarjata. »Tina me je ustavila pred trgovino.« »Hej, si ti že pil? Mislim, Tina je mrtva..« »Ne, res me je. Tudi Tamara je bila zraven. Kar prašaj jo.« Ustala sem čisto jezna, odšla ven, ter zaloputnila z vrati. Čez deset sekund sem šla nazaj noter, ker sem pozabila mobitel.
09. junij 2011
u49726
u49726
»O, si že nazaj.« je rekel Žan, jas pa sem ga samo grdo pogledala. »Rekla je, da ti ne smem povedati, da si živa…« »Zakaj ne?« me je zanimalo. »Noče te več videti.. Oprosti..« imel je čudni pogled, zato sem vedela sem, da to ni vse. »Še kaj, kar bi mogla vedeti?« »Tudi Tamara te noče več videti..« a to še ni bilo konec. »In Zala tudi, Matic tudi, Jakob tudi, Ana sploh.. Nihče te noče več videti..« »Zakaj so rekli da je Tina mrtva?« sem skoraj v joku vprašala. »Zakaj me nihče noče več videti? Zakaj so vsi zamerili ali nekaj? Sem kaj takega naredila? Za vse stvari, ki sem jih naredila za njih, mi take naredijo?« Da, vem, brez veze sem uprašala, ker sem tako ali tako takoj stekla ven. »Oh ta laajf. Bolj bi bilo če bi jas umrla. Oooooh na živce mi gre že vse na sveetu. Pa kaj temu folku ni jasno -.- kar naprej se pametne dela in kar nekaj govori aaaaah!« sem se drla po mestu. »Pa kaj gledate!? Ziher si isto mislite pa si samo neupate izjaviti, češ da ne bo kaj narobe pa jooo. Vidite, o tem jas govorim. Ljudje te samo gledajo, ko kakšno resnico pove kdo! Prasci zabiti rajš se ubijte al pa kaj faaak!« Čisto se mi je odtrgalo.
09. junij 2011
u49726
u49726
Kar naenkrat sem se spotaknila ob TOTALNO NIČ! Vsi so se mi smejali, a sem totalno preslišala. Videla sem Tino ter Tamaro čez cesto, zato sem hitro vstala in stekla čez cesto. Par avtov se je zaletelo, a meni je bilo vseeno. Ko sem prišla do Tine sem jo trikrat mahnila, in potem jo vprašala zakaj so govorili, da je umrla, ter zakaj mi je zamerla. Odgovorila je samo ; »Vsi se spreminjamo. Na, tvoja želja je bila, da bi se nehala jokati, kajne? No, pa se ti bo želja izpolnila. A pazi, tudi moja želja se bo izpolnila – Od zdaj naprej bom živela brez tebe. Nočem te več videti!« Tina je odšla naprej, Tamara pa je še malo počakala ter mi rekla ; »Heh, ne vrjami ji vse, veš, da brez tebe ne more. Slej, ko prej te bo prišla iskati.« »In takrat jo bom zavrnila.« Tamara me je pogledala. Obraz je imela kot da bi mi govorila »Nana, nemoreš tako, tudi ti dobro veš, da brez nje ne moreš. Saj veš da sta si kot sestre.«Čez pol ure, ko sem doma gledala televizijo, ter jedla belo milko.
09. junij 2011
u49726
u49726
»AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!!« sem kričala med tem ko sem se zbudila zjutraj. Mami je pritekla v sobo. No, ni pritekla. Hodila je do tu. »Kaj je, Monči!? Kaj je bilo?« »Sanjala sem, da mi je bilo ime Nana, da sta ti in očka umrla, da sem imela bratca Žana, fanta Mihata, ki je čudno ker ga imam tudi zares ampak najbolj čudno je bilo, ko sem imela celo šolo prijateljev, in zato ker sva se z eno bfffff iz otroštva skregale, da so mi usi zamerili. Mami, strah me je in nočem te nikoli izgubiti. Brez tebe je življenje tako brez vezno. Rada te imam.« »Prosim?« je začudeno rekla mami. Ni razumela, kaj se je dogajalo. Tudi jas nisem, a sem ji nekako povedala bolje kot prej in daljše. »Oh, Monči, samo nočno moro si imela.« »Ampak mami! Mislim, da se bo to tudi v resnici zgodilo, ne samo v mojih sanjah.. Nevem zakaj, ampak tako čutim. Kot, da se bo zgodilo. Nikoli te nočem zgubiti.« Močno sem jo objela, ter se začela jokati. »Monči moja, nikoli me ne boš izgubila.« me je tolažila.
09. junij 2011
u49726
u49726
nimam več idej HAHAHAHA.
nič ne bo hahahaha. xD
če dobim kako idejo bom napisala drgač pa čaf xD
22. junij 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg