Forum
Next
13. marec 2016
u202183
u202183
»Billie si znorel?!«

Sunkovito sem obrnila glavo proti izvoru tega ostrega glasu. Tam je stal nek moški ter besno zrl v temnolasega moškega v katerega sem prej zrla vanj. Ta je le nekaj momljal v svoj bran ali pa celo ne. Ko pa mu je dal pol ure, pa se je temnolaščev izraz bolj namrdnil in povesil pogled. Kolikor sem slišala je bil pevec. Verjetno.

Do njega stopi dekle ter ga z navdušenjem opazuje ter verjetno prosi za avtogram, saj mu pred nos pomoli list papirja in pisalo. Temnolasec zavzdihne ter ji da avtogram, oboževalka pa zadovoljno odskaklja stran. Moj pogled je še vedno počival na njem. Vračal mi je pogled. Počutila sem se tako smešno, saj sem imela občutek, kot da tekmujeva, kdo dlje zdrži v strmenju v drugega. Prva sem odmaknila pogled ter nagnila obraz drugam, tako da ni videl škrlatne rdečice, ki je zalila moj obraz.
Čez par minut sem zaslišala, da se je stol poleg mene premaknil. Dvignila sem pogled in trznila, ko sem zagledala njega, ki je prisedel k meni, njegov pogled pa je bil prikovan name. Ni me bilo strah, čeprav bi bilo navadno dekle strah ali pa vsaj nelagodno v neznančevi bližini, ki je bil za povrh še ne urejen in ne obrit.
"Hm, ti ni nič dolgčas?" me je začudeno vprašal. Srknila sem zadnji požirek pomarančnega soka.
"Niti ne." sem naposled odgovorila. "Glasbo poslušam in hitro mine čas. Drugače pa sem navajena tišine ali pa samote." sem skomignila z rameni. Pogosto ostajam doma sama in premišljujem o različnih stvareh. Pogledala sem temnolasega moškega. Rahlo se je namrščil, a v njegovih očeh sem videla razumevanje.
"Zanimivo. Saj res. Da se predstavim. Sem Billie Joe Armstrong. Ti pa si?" me je vprašal. Prebadala sem ga z očmi ter prekrižala svoje noge.
"Zaenkrat ne bom izdala svojega imena." sem se nasmehnila. Najprej je bil zbegan, nato pa odkril mojo namero. Zasmejal se je. Smeh je bil iskren in navdušen.

"Ti pa si od muh. Neznancu veliko sploh ne zaupaš. Drugače pa naj ne bi bil neznanec." je rekel. Začudeno sem ga pogledala. Nisem imela pojma o čem govori. "V znanem bendu sem." mi je razložil. Aha. Blago sem se nasmehnila.
"Verjetno te tudi zato ne poznam, ker ne poslušam veliko pop, rock ali metal glasbe. Bolj umirjeno klasiko." sem opravičujoče rekla. Vidno si je oddahnil.

"Tako torej." je rekel. Pogledal je na uro, ki je visela nad točilnim pultom. "Moral bom iti. Lepo je bilo...hm, klepetati s teboj." je zavzdihnil ter vstal. Spil je do konca pijačo v svojem kozarcu ter odložil na pult. Pustil je bankovec ter se napotil stran. Nisem se morala zadržati.

"Billie!" sem ga poklicala. Obrnil se je ter se začudeno namrščil. "Annabela. Jaz sem Annabela Broks!" sem naglas povedala.

Mnenje?
21. marec 2016
Supr je! Haha drugacr pa naj ne bi bil neznanec haha ja ocitno si ane haha
Nextt
21. marec 2016
u143259
u143259
Neeeeeeext
21. marec 2016
Next
21. marec 2016
Neeeeeeeeeeeeeeeeext
22. marec 2016
u199826
u199826
Evo, po doooolgem casu Next
--------------------------------------------------------------------
Ob njenem imenu sem obnemel, kot bi me stresla elektrika. Spomnil sem se naslova svoje pesmi, kako sem ime načečkal na sam vrh papirja. Zmedeno sem jo pogledal in z ustnicami oblikoval ime: »Annabela.« Še zavedal se nisem, da sem ime povedal naglas. Tega sem se zavedal šele v trenutku, ko so se obrazu v klubu obrnili proti meni. 

Pomislil sem, da bi najraje ostal pri punci, bil z njo ves dan, da bi klepetala kakor prej. Poleg nje sem se počutil tako sproščeno, tako… svoje. Nisem se rabil pretvarjati da sem nekdo drug, da sem slavni vokalist in kitarist seksi videza, ki bi rad ustregel vsakemu oboževalcu. Obrnil sem se in na list papirja, ki sem ga v sekundi iztrgal iz zvezka, ki mi je počival v žepu načičkal zaporedje številk, ki so predstavljale mojo telefonsko številko. 

Pristopil sem nazaj do nje in jo brez razloga prejel za roko. Bilo je kot bi se čas ustavil. Skozme je stekla toplota, vedel sem, da je ona čutila isto. Videl sem v njenem pogledu.

»Amm… Annabela žal mi je, a res moram iti. Upam, da se še kdaj vidiva,« sem ji rekel in neopazno spustil listek s telefonsko številko v njeno torbico. 

Rahlo sem se nasmehnil, nato pa odšel ven. Počutil sem se prerojeno, kot bi spoznal sorodno dušo. Začel sem teči, kot bi bil nor. Na mojem obrazu se je lesketal nasmeh, ki ni izginil. Nasmeh, ki je izražal srečo.

Nasmeh, ki sem ga čakal celo večnost.
10. april 2016
Sreča je neprecenljiva right?
Next
10. april 2016
u143259
u143259
Neeeeext
11. april 2016
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
11. april 2016
u202183
u202183
Hello girls!!
Tukaj je Next...
I hope you like it

Ležala sem na postelji in zrla v strop. Dogodki prejšnega večera so mi švigali v glavo. Billie. Njegov dotik in njegove oči. Nisem si morala izbiti iz glave njegov obraz. A pustil mi je spominek. Njegovo telefonsko številko. Listek je počival na mizi. Nisem ga še nameravala poklicati. Morala sem vse v svoji glavi urediti.
Zavzdihnila sem in se prijela za čelo. Zaprla sem oči in poizkušala pozornost preusmeriti na Mozartov koncert, ki se je predvajal v radiu.
Kar naenkrat pa je Richel udrla v sobo. Vsa presenečena sem odprla oči in se uprla na komolce in jo presenečeno pogledala. Hitro je zaprla vrata.
"Rich, moja vrata do bila zakljenjena." sem počasi povedala.

"Vem ja." je zavzdihnila in se naslonila na vrata.
"Torej...kako si prišla notri?" srm jo presenečeno vprašala.

"Žička." je pojasnila. Obupano sem zavzdihnila in se ulegla nazaj.
Rich je dala mir. Nekaj jo je težilo. Želela sem jo vprašati kaj, a bi me poslala nekam. Morala sem počakati, da pove sama.
"Anna, ti ne veš kaj se je zgodilo." je začela po nekaj minutah tišine.
"Bi mi povedala?" sem jo nežno, kakor mati svojo hčer, vprašala.
"Bill me je prevaral." je obupano rekla.
"Mar nisi imela Billa za zabavo?" sem jo vprašala. Bila je tiho.
"Kaj se je zgodilo?" sem jo vprašala.

"Skregala sva se in mi je ušlo, da ga imam samo za zabavo on pa se je žalostno zasmejal in rekel, da mi lahko potem brez slabe vesti pove, da je spal z drugo." je pojasnila. Slišala sem, da ji je šlo na jok.

"Rich ne jokati." sem žalostno zamomljala in se vstala. Stopila sem k njej in jo tesno stisnila k sebi. Oklenila se me je in skupaj sva počasi sedli na tla. Tam se mi je zjokala na ramo.
Prvič sem videla takšno.
"Tako boli." je zašepetala.
Billiea sem pozabila v trenutku. Zamenjala ga je nova skrb. Richel.

Mnenje?
24. april 2016
u143259
u143259
neeeeeeeext
24. april 2016
Neeeeeeeeeeeeeeeext
24. april 2016
u193768
u193768
Next
09. junij 2016
u199826
u199826
Sporocam vam da se brisem iz iger 123. Hvala vam za vsa mnenja, kritike, vzpodbude. Ogromno sem se naucila in v pusanju postala se boljsa. 
Se enkrat hvala za vse 
Marinette. Oprosti. S tabo pisati mi je bilo tes v veselje in morda to se kdaj ponoviva si odlicna pusateljica in upam da s pisanjem nikoli ne odnehas.
17. junij 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg