Forum
u199826
u199826
Hey! Evo me še z eno zgodbo hahah ta bo malo drugačna, ker jo bom pisala s kolegico, ki mimogrede čudovito piše najprej se ji lepo lepo lepo zahvaljujem, ker je pristala na mojo idejo za skupno pisanje.

Zgdba bo ff. in mislim, da tu nobena od naju ne bo prenašala nesramnih komentarjev (lahko kritizirate, a na spoštljiv način) in verižnih sporočil, oglaševanja. Če vam je tema všeč lahko pustite kakšen lep komentar, ki naju bo gnal naprej.

Zgodba bo govorila o Billie-ju Joe-ju Armstrongu, vokalisku in igralcu kitare v bendu Green day. Njegovo življenje ni tako lahko, kot se zdi na prvi pogled. Vsebuje veliko drame in tudi zapletov. Ljubezni, ljubosumja, zavisti, strasti in glasbe. Upam, da boste uživali v branju.
Obe pisateljici bi zgodbo rada posvetili CRUCIFIX_KILLER. Naj ti zgodba pove, da se lahko pobereš ob vsakem padcu, če je še tako težko.

Naslovnica pride v kratkem.
________________________________________________________________________________________






Bille:
Billie Joe Armstrong. Včasih sem silno sovražil to ime. Naveličal sem se ga. Že ko sem le stopil pred prag svoje hiše sem zaslišal šepetanje mimoidočih ljudi. Opazovali so me. Govorili o meni. Celo kazali name. Na vsakem koraku. Opazovali so vsak moj premik in vdih. Tega sem imel dovolj. A žal se obnašanja množice ni dalo spremeniti. Tako kot zdaj
*********
»Billie! Billie! Billie!« so vpili v trenutku ko sem s kitaro stopil na oder. Komaj sem razvidel obraza kolegov, ki sta prišla za mano. Komaj sem razločil obraze druge ljudi, ki so vpili moje ime. V oči mi je sijalo na tisoče luči in na tisoče bliskavic mobilnih telefonov ter fotoaparatov. Marsikdo bi mislil, da je stanje na odru nekaj čudovitega, nebesnega. Toda v resnici ni bilo tako. Začutil sem tresljaje bobnov, ki so udarjali enakomeren ritem. V moji glavi se je avtomatsko vključilo štetje in pripravil sem se, da bom začel. »Samo še en nastop je,« sem si govoril v glavi. Drug glas pa mi je šepetal: »Ne boš zmogel. Slej ko prej se boš zlomil. Ne bo ti uspelo.« Njegovo šepetanje je postajalo vedno glasnejše in glasnejše. Skoraj sem se zlomil pod njegovim pritiskom. Potem pa sem začutil kako so se prsti trdneje oprijeli trzalice. Začel sem udarjati po strunah ne da bi razmišljal. Glasba je prepojila moje možgane in vibracije, ki jih je ustvarjala so pomirili moje živce in misli. Pomagala mi je lahko le še glasba. Zaprl sem oči in si skušal predstavljati, da sem na odru sam, brez mnogoterih oči, ki so z zanimanjem zrle vame. Ni mi uspelo. Odprl sem oči in pogledal po množici. Zaslišal sem le še TRESK in se zgrudil na tla s kitaro vred.
14. januar 2016
u206290
u206290
Next
14. januar 2016
u202183
u202183
Hej pozdrav še iz moje strani. Kakor je povedala the_*death* skupaj piševa ta ff. Z veseljem semnpristala na njeno idejo o skupnem pisanju.
Danes bosta objavljena dva nexta, nato pa bova obe videli kako bo s časom, saj imava obe obveznosti.
I hope you like it ;D

Annabela Broks:
Dan in noč. Dva naravna pojava, ki sta med seboj popolnoma različna a drug od drugega odvisna in povezana. Kakor pravijo, da se nasprotja privlačijo. Dan je sinonim veselja in brezkrbnosti. Ljudje imajo raje dan. Noč pa je sinonim straha in nesreče. Bodite iskreni in se strinjajte z menoj, da se majhen delček vaše zavesti boji teme. Brez razloga. Ne gre mi v račun, kako lahko nekdo obsoja nekaj, česar sploh ne ve, kaj v resnici je. Krivično. Zato jaz obožujem noč.

******
Sneži. Snežinke počasi padajo na že tako zasnežena tla. Dajejo občutek, kot da za njih zakon gravitacije sploh ne velja, ali celo, da se je ustavil čas. Moji črni škornji puščajo stopinje v novo zapadlem snegu. S pogledom preiskujem sivo nebo. Tako temno je, da spominja na mrak. Gosta megla se zadržuje ob tleh in komaj vidim svoj lasten nos. Cestne svetilke svetijo, a njihova svetloba sploh ne pride do tal. "Anna!" zaslišim glas. Šele sedaj se zavem, da sem že pri šoli. Ozrem se naokoli ter pred sabo zagledam podobo. Zaradi megle ne morem videti podrobnosti, a z gotovostjo ugotovim kdo je to. Richel, moja najboljša prijateljica in največja upornica na šoli. "Hej Rich." jo pozdravim ter z njo stopim v šolo. Šele sedaj opazim kaj nosi. Črno laderno jakno in črne strgane kavbojke. Obute ima črne bularje. Ne boste verjeli, a nosi črno majico. Na očeh ima črno senčilo, lase pa pobarvane na črno. Cela v črnem. Celo šminko ima črno oziroma temno. "Hej Anna." mi odzdravi nazaj ter se nasmeji. "Kaj pa je?" vprašam. "Zgledaš, kot da si vsak čas vstala." se zasmeji. Bliskovito sežem k svojim lasem ter si jih poizkušam s prsti počesati. Pa sem se doma počesala, tik preden sem odšla od doma. Naj gre veter v tri pisane marjetice.
Zazvoni zvonec ter prekine Richelin napad smeha. Hitro se zresni ter si torbo povezne na ramo. "Greva?" vprašam. "Kaj, ko bi prešpricali to uro?" upajoče vpraša. "Zakaj?" zmedeno vprašam.
"Biologija. Profesor Walker." me spomni. A saj res. Ampak...
"Ne." rečem. "Če še eno uro prešpricaš boš dobila ukor." ji rečem ter jo pričnem dobesedno vleči proti učilnici. "Saj veš, kako me vsako uro travmatizira in nerga. Pa še iz ust mu smrdi." se spači Richel. Zasmejim se njenemu izrazu na obrazu. "Ne." odvrnem. "Amp-" začne. "Ne. Ne prepričaš me." strogo rečem. Z glasnim zavzdihom se vda ter prične z menoj hoditi proti učilnici.
14. januar 2016
u206425
u206425
Next
14. januar 2016
neext!!
14. januar 2016
Next
14. januar 2016
Next
14. januar 2016
Next!!!
14. januar 2016
Next
14. januar 2016
Ko sem tole začela brat so moje oči postale rahlo solzne...2 odlični pisateljici sta se našli ter skupaj začeli pisati zhodbo o bendu, ki ima v mojem srcu prostor že več let...natančneje od kar poslušam metal...sm že nestrpna kdaj pride nadaljevanje ker mora bit res dobro
Glih to sem to začela brat sem poslušala Boulevard of broken dreams zgolj naključje ali pač....
Neeeeeeeeeeeeext
15. januar 2016
O moj bog!
Ful dobr...
Komaj čakam nov Next
Tak popouno pišeta
Dobri dve sta se odločili skupaj pisat
Jaz že zdaj lovam zgodbo♡
Zato en velik
NEEEEEEXT
18. januar 2016
u199826
u199826
Evo Next
-------------------------------- ------------------------------------ ---------------------------- -----------

Začutil sem roke, ki so se premikale po mojem obrazu. Nekdo me je klofutal po licu. "Bille! Billie!" Tokrat ni šlo za glasove kričeče množice, ki se je strašno želela dotakniti slehernega delčka moje kože. Šlo je za producentov glas. Odprl sem oči in pred sabo zagledal njegov obris. Bil je meglen in komaj sem gledal, saj je bilo vame uprtih ogromno luči. Bliskavic kamer in mobilnikov je bilo še več kot prej. Slišil sem preplašene glasove ljudi, ki jih je skrbelo zame, pa tudi tiste, ki so se smejali mojemu padcu in glasove novinarjev, ki so burno poročali o moji nezgodi. Jutri bo vse to po televiziji in časopisih, če ne že danes. Sovražil sem svoje življenje. Iz dneva v dan bolj.

Pred očmi se mi je zjasnilo in že sem videl ostre robove okolice, ki me je obdajala. Skušal sem se postaviti na noge, a nikakor ni šlo. Obnemel sem zaradi strahu pred množico. Šele takrat sem začutil kako mi je po tilniku spolzela kapljica potu. Zavedal sem se, da sem v celoti prepoten. Lasje so se mi dotikali čela in majca je bila potrebna poštenega pranja. Producent mi je ponudil roko in mi pomagal vstati. Majavo sem se postavil na noge in komajda prišel z odra. Med tem sem pobruhal še del skrbno zloščenih tal in moji oboževalci so se ob tem glasno zgrozili.
Prižel sem v zaodrje. Planili so nadme z vsemi obkladki, vodo, pomirjevali in drugimi stvarmi. A nisem hotel ničesar. Le mir.

A vedel sem, da ga nikoli ne bom imel.
26. januar 2016
Neeeeeeeeeeeeext
26. januar 2016
Next
26. januar 2016
Next
26. januar 2016
u202183
u202183
Hej evo Next I hope you like it

Annabella Broks:
Konec pouka. Končno. Z vzdihljajem na hodniku počakam Richel, ki se je zadržala pri svojemu fantu. Raje se nisem v tistih njunih pocukranih trenutkih zadrževala blizu, saj sem potem takem slišala kako razneženo govori. Ko se je, končno, odtrgala od njega je priskakljala k meni. "Adijo Anna. Bill me bo peljal." reče srečno. Pogledam k Billu, ki ima svoje lase razmršene ter me grdo gleda. Iz neznanega razloga me ne mara preveč, medtem ko se njegov brat, Hector neprestano smuka okoli mene. "Am, okej." odvrnem razočarano ter povesim pogled. Zadnje čase sva se precej odtujili, odkar hodi z Billom. "Se vidiva jutri?" vpraša. "Am, ne morem. S tatši gremo. Nekam." odvrnem.
"Prav. Se potem vidiva v ponedeljek." odvrne ter se napoti k Billu. Niti 'Adijo' ji nisem morala reči saj je kot blisk odbrzela k neumnemu Billu. Razočarano se obrnem ter odidem k svoji omarici. Vzamem stvari ter odidem ven iz šole. Pred šolo srečam Hectorja. "Živjo Annabella." zažgoli. "Hej Hec." ga pozdravim. "Kje pa je Richel?" vpraša. "S svojim fantom." rečem. "Te zapeljem?" se ponudi. Nasmehnem se mu. "Ne hvala. Dobro bi mi delo malo hoje." rečem. Hector razočarano pokima ter preusmiri pogled v tla. Ubogi Hector. Zaljubljen je vame, a sama mu ne vračam enakih čustev. Smili se mi, a vem, da bo enkrat našel pravo dekle, ki ga bo imela rada. "Adijo Hec." ga pozdravim ter stopim na prste, da mu lahko razmršim lase. Nasmehne se ter si popravi lase.
"Se vidiva." reče ter odide od mene proti svojim prijateljem. Napotim se preko parkirišča do potke, ki me vodi proti moji hiši. Sneženje se je umirilo. Napadlo je v nekaj urah kar dvajsetcentimetrov. Nalašč hodim po globokem snegu. Puščam globoke sledi. Obožujem sneg. V temi je še lepši. Ah tema. Zmajem z glavo. Zopet razmišljam o temi. Veliko ljudi bi mi reklo, da sem pravi sonček in da ne bi razmišljala o zlu. Videz vara ljudje. Kako že pravijo? Ne sodi knjige po platnicah.
Prišla sem domov. Mame in očeta še ni. Kot vedno. Napotim se do hladilnika kjer iščem kaj užitneka. Našla sem kos lazanje od včerje prejšnega dne. Vzamem jo ter jo dam v mikrovalovno pečico. Ko se segreje se s krožnikom lazanje in vilico napotim v sobo. Lazanjo odložim na nočno omarico. Napotim se k predalniku, kjer imam oblačila. Nad njim je staro ogledalo. Pogledam se vanj. Pogled mi vrača prisrčna punca z zelo svetlimi lasmi, ki se ji valovijo vzdolž njenega hrbta. Ima sive oči in bledo kožo. Njene polne ustine so namazene z rahlo plastjo oranžne šminke. Ja, to sem jaz. Mirno dekle, ki sanja o uporniškemu življenju. Ne poda se mi, kajne? Zavzdihnem ter se napotim nazaj k lazanji. Usedem se na posteljo ter v tišini jem lazanjo. Premišljujem o prijateljstvu z Richel. Billa pa sem že zdavnaj poslala v tri pisane matjetice. Uničil bo najino prijateljstvo. Če ne bi bila bambi, bi ga ubila. Kako je že enkrat rekla Richel? Aha. Da kadar se razjezim, da sem kot bambi z brzostrelko. Nasmehnem se spominu, a kmalu nasmeh splahni iz mojega obraza saj se zavedam realnosti.

Mnenje?
26. januar 2016
Next
26. januar 2016
Next
26. januar 2016
Neeeeeeeeeeext
27. januar 2016
u199826
u199826
Nagnil sem kozarec viskija in se zazrl v blede bele stene pred seboj. Ne bi smel piti, a to me je izjemno pomirilo. Alkohol mi je stopil v možgane in otopil vse moje misli. Odšle so stran. Niso me več morile, mučile, se obračale po moji glavi in me razžirale. Bil sem varen in skrit pred njihovo močjo. V sobo je vstopila maskerka in se usedla na kavč poleg mene. V roki je že držala čopič na katerem se je lesketal puder. Začela mi ga je mazati po neumitem in zanemarjenem obrazu. »Pa smo spet tam«, sem si mislil. Čez pol ure so me varnostniki že pospremili v star, a aktualen studio, kjer sem imel že nekaj ur po ponesrečenem nastopu intervju. Mučili so me. Moje oči so komaj gledale prostor okoli sebe, tako sem bil utrujen. Spal nisem že cel teden. Ves čas so me tlačile more neštetih oboževalcev, ki so se dotikali moje kože, mojega telesa in duše.
Usedel sem se v naslonjač in pozdravil voditelja oddaje. Ni mi odgovoril, saj so se kamere že pojavile pred njegovim obrazom.

»Pozdravljeni! Trenutno poleg mene sedi gospodič Billie Joe Armstrong, kitarist in vokalist skupine Green day. Hvala, ker ste si vzeli čas za obisk,« je rekel, a v njegovih očeh ni bilo opaziti pretirane hvaležnosti.

»Vesel sem, da sem tukaj,« sem rekel z zaigranim navdušenjem.

»Torej Billie, začniva. Pred kratkim si nastopil v Sydneyski operi, a nastop ni bil pretirano uspešen, kajne?

»Žal res ne. Ugotovili smo, da je bila za slabo počutje kriva predvsem hrana v zakulisju.« Vse besede sem se do zadnjega naučil na pamet, da bi potrdil svoje besede pa se še glasno zakrohotal.

»Oh Billie, ste res prepričani, da je šlo le za to? Da je bila hrana VSE?« Ob teh besedah me je pogledal s pogledom ob katerem sem dobil kurjo polt. Na slednje nisem bil pripravljen. Ni bilo besed s katerimi bi se branil.

»Am… n-ne-ne. NE! Hrana je bila zagotovo vse,« sem zamomljal.

Voditelj se je še vedno šalil, a vrnil se je k starim temam. K temu kako je bend sploh nastal, kakšni so bili občutki na prvih nastopih nato pa me je spraševal še o mojih ljubezenskih težavah, ki pa jih zagotovo nisem imel. Saj zame tudi ni obstajalo ljubezni. Zanjo ni bilo prostora.
31. januar 2016
Omfg kok popoun
Nextttt
31. januar 2016
Next
31. januar 2016
Next
31. januar 2016
Neeeeeeeeeeeeext
02. februar 2016
u202183
u202183
hej hvala da berete. Tukaj pa še je naslovnica, ki sva jo obljubile. Mal pozna. A bolje pozno, kot nikoli







Naslednji dan je bilo turobno jutro. Sivo nebo. Niti ena ptica ni pela. Drevesa z golimi drevesi so me spremljala med potjo do šole. Srhljiv občutek sem dobila, kot da bo danes nekaj zelo slabega. Ta občutek sem potisnila v temen kot moje zavesti ter s hitrimi koraki odvihrala do šole.
Pred šolo me je čakala Richel. Takoj, ko me je zagledala je pritekla k meni. Njen obraz je bil žalosten. Vprašljivo sem jo pogledala. Popravila si je pramen las ter mi pred nos pomolila telefon. Zagledala sem besedilo. Pričela sem brati.
'Včerajšnji pripetljaj v Sydneyu, natančneje v tamkajšnji operi je pretresel vse oboževalce Green daya. Vokalist in kitarist, Billie Joe Armstrong se je za nekaj minut onesvestil sredi njihovega koncerta. V hipu, ko se je prebudil je odšel v zaodrje. Kaj se je zgodilo? So morda krive droge?'
»Je to tista skupina, ki jo tako noro obožuješ, da celo v spanju govoriš njihovo ime?« sem jo vprašala ter jo poznavalsko pogledala.
»Seveda!« je zažgolela brez sramu. Zasmejala sem se.
»Billie je tako srčkan. Ko bom končala na tej prekleti šoli bom odpeketala k njemu v naročje ter se z njim poročila.« je rekla zasanjano ter se zazrla v sivo nebo.
»Kaj pa Bill, tvoj fant?« sem jo spomnila.

»On je samo za zabavo.« je zamahnila z roko. Nejeverno sem jo prestrelila s svojim pogledom. »Saj so fantje samo za zabavo. Reči mi, da si že imela fanta in si ga imela za zabavo.« je rekla ter me pogledala s tistim svojim pogledom 'reči da je res'.
»Če si pozabila, še nikoli nisem hodila z nikomur in z nikomur se nisem dala dol. Niti za zabavo.« sem dodala, ko je že odprla usta, da bi pripomnila kaj. Zaprla jih je nazaj.
»Potem pa ti moramo nujno najti fanta.« je zgroženo rekla ter me potegnila v šolo. Zasmejala sem se njeni resnosti pri takšni zadevi. Poizkušala sem se upreti, a ta ženska ima jeklen prijem. Ne spusti me. Z glasnim zavzdihom sem se predala ter ji pustila, da me je odvlekla v razred. Sem jo morala spomniti, da še nisem imela fanta? Preklela sem svoj dolg jezik ter sedla poleg nje za klop.
Med poukom je k meni prispel listek. Od Richel. Ne boste verjeli kaj je pisalo.
'Po pouku greva v kavarno in ti najdeva tipčka za eno noč.' Je pisalo zavila sem z očmi ter listek zmečkala. Kaj kmalu je zopet prišel en listek. Še tega sem prebrala.

'Saj lahko dobiš dva tipčka.'
Zgroženo sem jo prestrelila s pogledom. Richel se je zasmejala. Z izbuljenimi očmi sem se obrnila na prej ter nepremično zrla v tablo do konca te ure. S kom se jaz družim?
03. februar 2016
Superrr vse pohvale obema
Next
03. februar 2016
Next
03. februar 2016
Next
03. februar 2016
Neeeeeeeeeeeext
04. februar 2016
sicer še nisem prebrala mi je pa že všeč billie v uvodu ;P si bom pogledala, ko bo čas
07. februar 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg