Forum
u28064
u28064
mau bo tej nadaljevanki podobn.
Življenje Melinde Gordon je res nenavadno.Vedno se nekaj dogaja.Ponavadi ne ravno prijetnega.Melinda namreč vidi in sliši duhove ter se z njimi lahko pogovarja.Ima moža Jima in najboljšo prijateljico delio, ki ima sina Neda.Prijateljica je tudi z nekoliko čudaškim profesorjem Eliem.Vsi vedo za Melindin dar in jo pri tem podperajo in spoštujejo.Zdaj pa k zgodbi.
1. del
TRGOVINA NA DESNO OD NEVARNOSTI
"Melinda,umeri se malo.Preveč delaš.Poglej danes ti je na tla padlo že ducat tistih starih vaz ki jih je prinesla gospa Klarson!!" mi je dejala Delia."Saj te nemorem kar samo pustiti v največji gneči.Saj veš da je ob sobotah cel cirkus tu."Sem ji pomerjeno odgovorila.Pogledala me je in odšla nazaj do blagajne, jaz pa sem pospravila še tiste ostanke vaze ,ki mi je pred desetimi minutami padla na tla.Takrat so se vrata trgovine zaprla čeprav je bil lep dan brez oblačka in vetra.Zavzdihnila sem in odnesla črepinje v smeti.Takrat se je pred meno pojavil moški.Seveda duh.Malo sem se ustrašila ampak bila sem že navajana.Imel je črno jakno ter kavbojke.Kot vsakega duha do zdaj sem ga vprašala najprej kako mu je ime in kaj se mu je zgodilo.Odgovoril ni le izginil in v naslednjem trenutku se je v kleti nekaj prevrnilo.
naprej????
22. september 2010
u28159
u28159
ja next pliss
22. september 2010
u19580
u19580
next plz ful kul
22. september 2010
jaa napreeeeeeeeeej
zakon
22. september 2010
u28064
u28064
oki tenkjuuuu reeees!!!!!!!!!!!!
še slikce:
melinda:



delia :



jim:



ned:


22. september 2010
u28064
u28064
eli:


22. september 2010
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
22. september 2010
u28064
u28064
Spustila sem vse iz rok in stekla do vrat ki so vodila v klet.Za mano je pritekla tudi delia.Rekla sem ji naj raje ostane tu zgoraj ampak ni hotela.Ni me bilo strah le nakakšne čuden občutek sem imela.Stopila sem v klet in počasi stopala po stopnicah.Ves čas sem gledala sem pa tja.Iz desen je vame zapihal mrzel veter.Tedaj so se vrata zaloputnila in delia je kar poskočila."Melinda,vrata se nočejo odpreti"mi je panično skoraj zašepetala.Pogledala sem jo:"Ne skrbi deh ti ne bo nič naredil le prestrašiti naju hoče ali pa nama hoče kaj povedati."Pod nogami se mi je zlomila stopnica in skoraj sem padla, a me je delia še pravočasno potegnila gor.Tedaj se je za nama,na levi,Začela premikati stena.Delii sem rekla naj poskuša vrata odpreti saj sem morala preveriti kaj je za stenskimi vrati.Delia me je zaskrbljeno pogledala in dejala:"Melinda to ni pametno!Že nekajkrat si bila v nevarnosti zaradi takih neumnosti."Na hitro sem jo pogledala naravnost v oči in stekla po stopnicah do vrat.Stopila sem noter takrat pa se je stena pomaknila nazaj.Slišala sem kako je delia klicala moje ime.A nisem poskušala priti ven saj sem se zagledala v tunel ki je bil pred mano.Po stenah so bile slike in na vsake toliko metrov je stal kipec.Poskušala sem prebrati pisavo na nosilcu a bila je v nekam druge jeziku ali v nekakšnih šifrah.Odšla sem naprej po tunelu ko sem prišla na odrt prostor.No, ni bil odprt saj je bila v bistu dvorana.Na sredi dvorane je stala.......
naprej???
22. september 2010
u28159
u28159
cooooooooooooooooooooooooooool
napreiii
22. september 2010
jaaaaaaaaa napreeeeej
< 3333333333
22. september 2010
u28064
u28064
hh......tenkjuuu...se oproščam za slovnične napake......
22. september 2010
nzk

sej je cool
22. september 2010
u28064
u28064
......Cerkev.Pod zemljo?Čakaj malo!!Pogledala sem na vse strani in opazila celo vas.V sencah so stali duhovi.Gledali so me kot da me bodo vsako sekundo ubili.Pačasi sem odšla do vrat cerkve in poskušala ne gledati zgubljenih duš.Že sem prijela za kljuko z veliko ključavnico, ko je za mano ženski glas spregovoril:"Neeee.Ne odperaj vrat.Še žal ti bo.Neveš kaj se lahko zgodi."Takrat sem se obrnila a za mano ni bilo žive ne mrtve duše.Takrat sem se nečesa spomnila.Ta glas poznam.Od daleč.Poznam ga iz otroštva.Le kdo je bil to??In kaj je mislila s tem da mi bo žal in da nevem kaj jim bom storila.Poskušala sem zbistriti glavo a ni šlo saj vsakič ko sem imela glavo prazno se mi je pojavilo videnje.Bila sem še otrok.Pred našo hišo sem se igrala z mojo punčko iz cun in zraven mene je sedela gospa 30-tih ali 40-ih let.Smehljala se je.Nato je videnje izginilo.Spet sem odprla oči in pogledala vrata in jih poskušala odpreti.Bila so velika,težka in še škripala so.Pogledala sem noter.Zagledala sem velik oltar in prostor.Od zunaj se cerkev vidi le četrtino drugo je v kamnu.Bilo je veliko klopic.Na njih pa so sedeli duhoviVse je bilo črno.Kot da bi bil tu požar.Tudi duhovi so imeli opečeno kožo in obleke.
naprej???
22. september 2010
jaa nexttt
hitrrrrrrr
22. september 2010
u28064
u28064
huala za komentar =D
še kkšn koment?
22. september 2010
u28159
u28159
nexti pliiiiisss
22. september 2010
u28064
u28064
Počasi sem stopala proti oltarju in poskušala ne gletadi tistih ubogih duš , ki so me z pogledom kar prebadele.Neka gospa je imela v rokah dojenčka vsega opečenega in sajastega.Pogled na vse te duhove je bil celo zame srhliv.Olatar je ni bil nevem kaj.Ampak mojo pozornost je privabil kip angela z harfo.Podrobno sem si ga ogledala.Zdi se kot da je iz zlata.Dotaknila sem se ga v tistem trenutku pa se je celotna cerkev,dvorana in hodniki začeli tresti in rušiti.Hitro sem stekla nazajj do tunelov.Kar naenkrat pa se je vse stemnilo(po tunelu so bile prižgane bakle ki so zgleda ugasnile) in name je padla teža stropa.Zakričala sem nato pa izgubila zavest.V tem času je Delia poklicala Jima in Elia.Jim je hitro stekel v klet ter vzel kovinsko palico ki je ležala na tleh.Tolkel je in tolkev po steni in končno se je stena vdala.Najprej je šel v tunele Jim nato pa še Delia in Eli.Tekli so po tmnih tunelih do katerih potres ni prišel.Tresenje se je že zdavnaj nehalo a še vedno sem bila ujeta v kupu kamenja in lesa.Noge nisem mogla premikati in tudi zraka mi je počasi zmankovalo.Takrat sem zaslišala glas ki me je prej opozoril na to kar se je zgodilo.Iz sence je prišla dama ki sem jo videla v mojem videnju.Vendar je imela bledo kožo.Pokazala je na moj obesek-medaljon in rekla naj ga odprem.Počasi sem segla po medaljonu, ki ga še nikoli nisem odprla saj nisem vedela da je to mogoče, in ji pokazala sliko moje babice ko je bila še majhna, dojenček, pod sliko pa je pisalo:Ann Charles Gilman.Nato je dama oz. gospodična, kakor koli že, dejala:"To je moj otrok!!!!Preživela je.Nemorem vrjeti da je preživela čeprav sem jo zapustila!!" zaprla sem medaljon in ji rekla:"V sorodu sva?Ti si moja pra babica?"nato sem odkrila da mi že resno zmankuje zraka."Tvoji prijatelji te iščejo.A te tu ne bodo našli le če zakričiš!!"mi je močno in prestrašeno odvrnila."Nemorem.Pre...Premalo zraka imam.Prosim, ali vidiš svetlobo?Pojdi vanjo da boš ti moj zadnji duh ki ga bom rešila tega sveta!!!"sm ji s solzo v očeh dejala.
24. september 2010
u28159
u28159
neeeeext
24. september 2010
u28064
u28064
bom k bo še mau komentarjev
24. september 2010
u28159
u28159
ok
24. september 2010
neeeeeeeeeeeeeext
24. september 2010
u28064
u28064
še komentarji pliiiiiiis
24. september 2010
u28064
u28064
"Nesmeš!!!!!Nešmeš umreti!!!!!!"nato je izginila.Kar na enkrt je vame zapihal veter in s tem sem dobila vsaj malo zraka.Zakričala sem:"Jiiiiiiiiiiiiiiim.Deliaaaaaaaaaaaaa.Eli"nato pa zakašljala."To je Melinda!!!"je Jim rekel na drugem koncu hodnikov.Hitro je začel teči in teči dokler ni prišel do kupa lesa in kamenja.začel je kopati.Prav tako Delia in Eli."Jiim??O kako me je bilo strah!!!!"sem zakričala že cela omotična in ga poljubila.Jim me je odnesel nazaj v trgovino kjer so nas čakali reševalci.Odpeljali so me v bolnišnico a ne za dolgo saj mi ni bilo nič hudega le nogo sem imela zlomljeno.Ko sem tako ležala na postelji,že polna energije,se je prikazala Sarah.Nasmehnila se mi je in nato izblinila.vedela sem da boo v svetlobi srečna.
Naprej???to je zdej pru del končan pol pa pride drug del
25. september 2010
u8763
u8763
napreeeej
ful dober
25. september 2010
u28064
u28064
huala
deeejteee še kej komenteraaaaaaaaaaat
25. september 2010
u28159
u28159
neeext
25. september 2010
u28064
u28064
2.del
Netopirji fantn
Minil je mesec dni od kar sem nazadnje videla duha.Nevem kaj je narobe, a počitek pred vso to zmeto se res prileže.Danes ima Ned košarkaško tekmo in Delia naju je z Jimom povabila na ta dogodek.Zaprla sem trgovino in se odpravila domov da se uredim in počakam na Jima.Ura je bila že 4 popoldne in tekma se začne čez pol ure Jim pa se še ureja."Jim,pohiti.Zamudila bova."mu zakričim po stopnicah."Takoj bom.samo to kravato si še zavežem......no takole že grem!" in počasi stopil po stopnicah.Nasmehnila sem se mu.Tako zelo čeden je bil.Poljubila sva se nato pa stekla do vrat ovtomobila in se odpeljala na stadion.Ko sva prispela je bila dvorana že nabito polna.Delia nama je pomahala in Jim me je povlekel do najinih sedežev."Ned, daj obleci si tole majico!Da te nebo zeblo!" je Delia materinsko rekla Nedu."Mami, 24 stopin je pa še tako ali tako moram nositi dres."je osramočeno rekel Ned.zasmejala sem se ine rekla Delii:"Ned ima skoraj 17 let.Sam zna skrbeti zase.Ni mu treba nositi majic z dolgimi rokavi sredi junija.Delia me je malo grdo pogledala, a le v hecu, in pobožala Neda po glavi.Oba z Jimom sva se zasmejala, Ned pa je skočil na noge in odšel do trenerja.
naprej???
25. september 2010
u28064
u28064
netopirjev fant*
25. september 2010
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
25. september 2010
1 del sm gledala na tvju mal si spremeila ampak dobr napisala
25. september 2010
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg