Forum
u138721
u138721


“Ne!” Sem zavpila in se hitro vstala. Globoko in hitro sem dihala in čutila sem, kako sem cela prepotena. Oddahnila sem si, ker je bilo te more konec. Ampak problem je v tem, da me muči vsako noč. Vsako. Vstala sem se in šla do okna, ki je bilo odprto. Pogledala sem skozi. Bilo je temno in tu pa tam so se videle majhne lučke kakšnih gostiln ali pa trgovinic. Ja, to je bil majhen del mesta v Las Vegas-u, kateri ni bil udeležen velikega prometa, nesreč in nevarnosti. No, mogoče malo. Ampak vseeno, do je bil najlepši kraj. Umirjen in prijazen. Čisto nasprotje od hrupa iz zabaviščnih parkov, gostiln in raznih igralnic.
Piš hladnega vetra in oblil moje noge, ato sem okno zaprla. Obrnila sem se in imela čuden občutek. Takšen, kot bi me nekdo opazoval že ves čas. Namrščila sem se in še zagrnila zavese, tako da e v sobi postalo temno. Začutila sem, hitro bitje mojega srca. S hitrimi koraki sem šla do postelje in prižgala lučko, ki je bila na nočno omarici. Pogledala sem proti vratom svoje kopalnice, ki so bila odprta. Globoko sem vdihnila in zbrala pogum. Saj vsak ve, da duhovi, vampirji in demoni ne ostajajo. Ali pač? Eh, valda da ne. Počasi sem šla do kopalnice, in jo še bolj na stržaj odprla, ter prižgala luč. Saj sem vedela. Nobenega ni. Nasmehnila sem se in se hitro obrnila, ter na široko odprla oči in se prijela za usta. Nekdo je stal za mano. Bitje mojega srca se je še povečalo i naredila sem korak nazaj, ko me je oseba potegnila bliže. Dotaknil se je mojega obraza in mi pramen las zataknil za uho. “Tako zelo lepa.” Je rekel z groznim glasom, kot bi spregovorila nekakšna pošast, potem pa izginil. Kar tako je izginil. Oprijela sem se podboja vrat in dihala kot nora. Verjetno so saje. Samo sanje.
***

Pomela sem si oči in pogledala v strop, ki je bil pred mano. Vstala sem se in v moj obraz je posijal sončni žarek. Nasmehnila sem se in moj pogled je prešel na nočno omarico, na njej pa je bila vrtnica. Rdeča vrtnica. Namrščila sem se in jo prijela v roke. Povohala sem jo in dišala je omamno. Bolj kot katerakoli drugo vrtnica. Samo, kaj dela v moji sobi? Sigurno je bila mama. Ali pa ati, ali pa brat. Stresla sem z glavo in se spomnila prejšnje noči. Spet me je postalo strah. Kaj, če pa to niso bile sanje. No, ne spomnim se, da bi šla nazaj spat. Vlegla sem se nazaj na posteljo.
Clarissa Edwards. Moje noro ime, z norim priimkom, za katerega je kriv moj oče. Ja, tako pač je. Sam navadna devetnajstletnica, ki uživa svoje življenje ob robu Las Vegas-a. Večina prijateljev; s tem vred tudi moja družina me kličejo Isa. Tega ne sovražim, ni mi pa tudi preveč všeč. Živimo v veliki in bogati hiši. Ja, moj oče dela v pisarni, mama pa je šef v največji bolnišnici (ob robu Las Vegas-a). Trenutno pa jaz nisem v najboljšem stanju s svojo službo. Med tem, ko brat dela kot modni oblikovalec, jaz dela kot trgovka v parfumerij. Ja, nisem ravno najboljša, najslabša pa tudi ne.

ɴιɴα doвrev αѕ clαrιѕѕα edwαrdѕ :



нαrry ѕтyleѕ αѕ нαrry ѕтyleѕ:


02. oktober 2013
neeeeeeeeeeeeeext! The best!
02. oktober 2013
neeeeeeeext!! :****
02. oktober 2013
Next!
02. oktober 2013
neext
02. oktober 2013
u144414
u144414
Neeeeeeeeeeeext
02. oktober 2013
NEext ful super je
02. oktober 2013
u115604
u115604
neeeeeeext
02. oktober 2013
Next!
02. oktober 2013
neeeeeeeeeeeeext
02. oktober 2013
neeext
02. oktober 2013
next,coool
02. oktober 2013
u142563
u142563
Neeext
02. oktober 2013
neeeeext
02. oktober 2013
neeeeeeeeeext!!
02. oktober 2013
u138721
u138721
Hvala za nexte, pa oprostite, da nisem mogla nextat prej, ker je naša učitlca ful tečna pri kemiji, pa še učit se morn mat, ker sem jutri vprašana. Tak da vam obljubim, da bote jutri dobli next. Obljubim. :*
03. oktober 2013
u138721
u138721
Tako, tukaj mate nov next, malo je kratek, ker bo frendica pr men prespala, ampak mate ga tukaj, kot sn oblubla. Hope you like it! <33

“Ljubica, si vredu?” Je vprašala mama pri zajtrku. Spustila sem svoj kruh, namazan z nutelo na krožnik in jo pogledala. Na rahlo sem odkimala. “Srčeki.” Je rekel Max(moj brat). Pokazala sem mu jezik, ta pa se je zasmejal. “Grem počasi.” Sem potem rekla, se vstala in šla na hodnik.
“Ja ja, to pa ti zdaj zelo verjamem!” Je rekla Mandy in vgriznila v svoj sendvič, ki ga je imela kot zajtrk. “Resno.” Sem jo skušala prepičati, ta pa me je samo pobožala po glavi in rekla “Ja seveda srček. Imam veze in lahko že danes pristaneš v norišnici.” Zavila sem z očmi in se posvetila novi stranki. “Želite?” Sem vprašala in se nasmehnila. Hotela sem biti dokaj prijazna, čeprav sem bila zelo jezna in žalostna, zato ker mi Mandy ni verjela.“Videla sem vašo reklamo za novo toaletno torbico. ” Je rekla neka gospa srednjih let. Prikimala sem in jo peljala do poličk. Tam so bile razstavljene torbice. Vse so bile vijolične in imele vzorce raznih rož. Priznam, torbica mi je bila zelo všeč. Eno od njih sem vzela iz police in ji jo podala. “Izvolite, zdaj pa pojdite samo so moje sodelavki pri blagajni.” Sem hvaležno rekla in podala mi je nasmeh.
Opazovala sem jo, ko je hodila proti blagajni in si med tem popravljala čop. Zavzdihnila sem in šla v skladišče. Kot vedno je bilo polno nekih škatel in paketov. Šla sem malo naprej in iskala škatlo z novo zbirko šmink. Na obrazu se mi je narisal nasmeh, ko sem jo našla. Počasi sem šla do nje in jo s težavo dvignila. Šla sem ven iz skladišča in si oddahnila, da se ni zgodilo kaj groznega. Ja vem, nora sem, ampak že od nekdaj me je strah skladišč, kleti in podstrešij. Tako grozljiva in temačna so. Pa še večina grozljivk se odvija v njih. Stresla sem z glavo in šminke začela dajati na police. Opazila sem tudi, da gospe več ni bilo, ampak to ni tako pomembno. Šla sem nazaj do blagajne in se vsedla na stol, ter pogledala v Mandy. Ta je na svoji tablici igrala igrice. “Veš, tudi ti bi lahko kaj delala.” Sem rekla, ona pa je samo prikimala.
Obedve sva se zdrznili, ko sva zaslišali zvonček na vratih. Vstala sem se in iz vogala se je prikazal en fant. Opazovala sem njegovo hitro hojo do mize. Njegovi kodri so bili razmršeni po njegovi glavi in v njih ni bilo nobenega reda. Njegove oči so opazovale moje telo in postala sem nervozna. “Želite?” Sem vprašala in se nasmehnila. “Potrebujem novo kolonijsko.” Je rekel s temačnim glasom. “Sva se že kdaj videla?” Sem vprašala in postala zelo prestrašena. Ime podoben glas kot tisti fant včeraj in njegov obraz. Okey, zdaj sem pa čisto zmedena. Sklonil se je še bolj k meni in ločevala naju je samo še majhna mizica. Stegnil je roko in me pobožal po bradi. “Seveda, da ne.” Je zašepetal in se pomaknil nazaj.



04. oktober 2013
next
hudo napisano
04. oktober 2013
omg čimprej nextii !! <33
04. oktober 2013
u144414
u144414
neeeeeeext
04. oktober 2013
neeext
04. oktober 2013
Neeext
04. oktober 2013
neeeeeeeeext!!!
04. oktober 2013
u142563
u142563
Neext
05. oktober 2013
Neext
05. oktober 2013
u150605
u150605
Neeeeeeeeeext *.*
05. oktober 2013
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
05. oktober 2013
neeeeeeeeeeeext!!! *_______________________*
05. oktober 2013
neeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!
05. oktober 2013
u138721
u138721
Ne. Vedela sem. Vedela sem, da sem ga že prej videla. In vem, no vsaj mislim, da je bil on, ravno on tisti fant včeraj.
“Seveda.” Sem zavzdihnila in šla okrog mize, ter ga peljala do parfumov. “Tukaj imate nekaj parfumov, priporočala pa bi vam novo izdajo Bruno Bannani.” Sem poskušala sproščeno reči, ampak se mi je glas vseeno tresel. “Zasmejal se je. Clarissa, ne rabi te biti strah.” Je rekel in s prstom nežno podrsal po mojem licu. Pogoltnila sem slino. “Kako veš, da…?” Sem začela, ampak sem utihnila, ko je pogledal v moje oči. Tako so… Stresla sem z glavo, on pa se je namrščil. “Kaj za vraga?!” Je šepetaje zaklel in se pomaknil bolj vstran od mene. Tresljaje sem stegnila roko in mu podala parfum. “Hvala.” Je jezno rekel in s hitrimi koraki šel do Mandy. Oddahnila sem si. Ne vem zakaj, ampak sem si. O moj bog, bil je res tako čuden občutek.
Kmalu je izginil, jaz pa sem opazovala Mandy. Pospravljala je neke papirje, jaz pa sem si začela gristi ustnico. Vseeno je bila čudna, Kot, da bi bila hiperaktivna. “Mandy!” Sem zavpila, ona pa me je pogledala. “Vse ok?” Sem vprašala, ta pa je samo pokimala.

***
“Ja, mami.” Sem rekla in se pogledala v ogledalo, ki je bilo pred mano. “Lepa si, princeska.” Je rekla mama in me objela od zadaj. Nasmehnila sem se, nato pa je nadaljevala s česanjem mojih las. Ja, čudno je, ampak to je najina navada že od nekdaj. “Ne ustavi se.” Sem rekla, ona pa se je nasmehnila. “Nikoli princeska.” Je rekla, jaz pa sem samo zavzdihnila.
“Dobro, vrnemo se jutri zjutraj.” Je rekla mami in me poljubila na čelo. “Okey. Bye.” Sem rekla in se nasmehnila, ravno takrat pa so zapustili hišo. No, pa so šli. Kam? Na neko obletnico mamine prijateljice, in to ni za mene, za to sem ostala doma. V tej strahu vzbujajoči veliki hiši. Haha, saj ne. Zaklenila sem vrata in kar bosa šla v kuhinjo. Odprla sem predal in iz njega vzela nož. Vzela sem še kruh in si vrezala en majhen kos. Na njega sem si namazala margarino in marmelado, ter se vsedla na pult in začela jesti. “Sem vedel, da boš tukaj.” Je rekel nek glas in zdrznila sem se. Pogled sem usmerila proti vratom, ki so vodila v kuhinjo. Zdaj je bilo vse tiho, le dež od zunaj se je slišal. “Je kdo tam?” Sem tresljaje vprašala, in se začudila, ker sem to res vprašala. To ponavadi rečejo v grozljivki in ne v resničnem življenju.
“Ti kar razmišljaj.” Sem slišala šepet. Dobro, zdaj pa je dovolj. Skočila sem iz pulta in odložila kruh na mizo. Šla sem ven iz kuhinje in pogledala po velikem hodniku. Bilo me je zelo strah, ampak sem hotela biti pogumna. “Saj sem vedela, samo domišljam,…. Aaa!” Nekdo je prijel mojo roko in me obrnil proti sebi. “Zdravo, princeska.” Je oponašal mojo mamo. Ne no. Ne že SPET on. “Kako si prišel v hišo?” Sem jezno vprašala, ampak nisem dobila odgovora. Poskušala sem se mu iztrgati iz oprijema, ampak nič ni pomagalo. “Kaj hočeš od mene?!” Sem zavpila, ampak spet je ostal tiho. Postalo me je še bolj strah kot prej. Njegovo toplo sapo sem čutila na svojem vratu, ko se je pomikal do mojega ušesa. “Tebe.” Je rekel. Postala sem vsa mehka in nisem mogla pravilno dihati. Stresla sem se, kome je poljubil na vrat. Ampak ne zaradi prestrašenosti, ali česar koli drugega. Ampak zaradi tega, ker so njegove ustnice tako… vroče..
“Harry. Moje ime.” Je šepnil in zaplapola sem s trepalnicami, ko me je objel okrog bokov. “Tako čudovita si.” Je rekel in me pogledal v oči. N-njegove o-o-oči. Črne. So. Zakričala sem in se mu izpulila iz objema, ter stekla po eni strani stopnic gor, ko se je on naenkrat prikazal na drugi strani stopnic.
(okey, ne znam ravno razložit, ampak predstavljajte si tako kot te stopnice: https://www.yourobserver.com/articlephotos/large/photo-1-10348-20110216180342.jpg)
Gledala sem v njegov temni obraz, ki je izžareval jezo. Začela sem globoko dihati in naenkrat je postalo tako zelo mrzlo. Po mojih golih nogah je pihnil mrzel veter. Tresla sem se, Harry pa se je začel premikati po stopnicah navzdol. Nekaj ga je moglo privlačit in to je moja priložnost. Stekla sem do konca gor. Zakričala sem, ko se je prikazal pred mano. “Ne moreš mi uiti.” Je rekel in spet je imel tisti grozen glas, kot prvo noč. Takrat, ko sem ga prvič srečala. “Pusti me na miru!” Sem rekla. Odprl je usta, in njegove oči so postale še bolj temne. “Din-don!” Zvonec vrat. Rešil me je. Pogled sem usmerila nazaj v Harry-ja, ampak njega več ni bilo.



06. oktober 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg