Forum
Hejlaa punce ;D
Iris is back with *drums roll* NEW FF!! ;D
Sicer ni ff o 1D, kot sm jih ponavadi pisala, ampak je ff o prelepem angelčku ki je v punk rock bendu ;$ jap, govorim o Lukeu Hemmingsu ;3
Ja, rada bi se vam še zahvalila za vso podporo pri prejšnjih zgodbicah, ki sem jih pisala, brez vas ne bi imela volje nadaljevati katerokoli izmed njih...
Še najbolj pa bi se rada zahvalila mojima predragima Alji in Nives, ki sta mi vlivali voljo, mi dajali še največjo podporo in tudi kake ideje za ta ff, tako, da punci, ta ff je posvečen vama ;**

Hmm, kaj naj še rečem? Opis ff-ja? Nisem ravno najboljša v opisih, tako, da bom vam prepustila, da same ugotovite, o čem se gre ff
In ja, hope you like it







☆ Starring:

~Luke Hemmings




~Julie Adams




~Alex Brown




~Lucy Adams




~Beth Dixon




~Ashton Irwin




~Calum Hood




~Michael Clifford





1.

Sedela sem za mizo s svojo najboljšo prijateljico Alex. Bila je ura matematike in kot ponavadi sva z Alex sedeli zadaj. Kot vedno, nisem poslušala razlage profesorja. Namesto tega sem se zalotila pri razmišljanju o tem, da moja najboljša prijateljica zapušča Sydney. Alex in jaz sva bili kot rit in hlače. Poznava se že od prvega razreda in vedno sva stali ob strani ena drugi. Zavzdihnila sem.
“Ne morem verjeti, da pojutri odhajaš.” sem ji šepnila.
“Vem. Pogrešala te bom. Ampak mama je rekla, da moram za nekaj časa k očetu.” je rekla. Njeni starši so bili ločeni, prav tako kot moji. Mogoče je bila tudi to še ena stvar, ki naju je povezovala.
Z Alex, sva si bili zelo podobni. Obe sva bili ‘nenormalni’, bi lahko rekla. Ponavadi so punce obsedene z modo, ne jedo veliko, ker se bojijo, da bodo se zredile, se obnašajo neumno, zato, da bi bile videti ljubko, ampak verjemite, to ni niti najmanj ljubko. Samo norce brijejo same iz sebe. Ampak jaz in Alex sva popolno nasprotje tipičnih punc. Ni nama ravno preveč mar za modo, nosiva oblačila, ki so nama všeč. Hrana je najina druga najboljša prijateljica. Obožujeva videoigrice in glasbo. Ampak to sva midve in se ne nameravava spreminjati.
“Hej, saj se bova kmalu spet videli. In takrat se bova spet lahko norčevali iz Beth.” se je zasmejala in tudi sama sem se. Beth je bila najpopularnejša punca na šoli in vedno se je spravljala name. Ne vem zakaj, ampak nisem bila tista oseba, da bi ji pustila, da z mano ravna kot z psom.
“Saj bova imeli skype, ne?” sem jo vprašala.
“Seveda. Skype, Facebook, telefone, lahko pa se tudi teleportiraš k meni.” je rekla in zasmejala sem se.
“Brown, Adams, bi lahko utihnili tam zadaj?” je vprašal profesor jezno.
“Ja, profesor.” sva rekli obe naenkrat. Profesor se je spet obrnil k tabli in začel pisati po njej. “Kako je tečen.” je šepnila.
“Vem ja. Ampak Alex, priznaj, da ni bolj tečen od tvojega bivšega.” sem rekla.
“O moj bog, to pa imaš popolnoma prav. Katera punca bi pa vsak dan hodila na drage večerje v restavracije? In vse o čemer je razpravljal je bila šola.” je zavila z očmi in zasmejala sem se.
Oh, mislim, da se še nisem predstavila. Sem Julie Adams. Sem sedemnajst letno dekle iz Sydneya. Lahko bi rekla, da sem normalna, ampak kot ste že ugotovili, nisem. Ni mi mar za modo, hrana je zraven Alex, moja najboljša prijateljica in obožujem video igre. Obožujem tudi glasbo in pisanje zgodb. Vem, čudno, ampak kaj potem. Igram kitaro, bobne, klavir, bas kitaro, flavto, violino in čelo. Ampak čeprav obožujem glasbo, me pisanje bolj navdušuje. Hodim na zdravstveno šolo in po resnici povedano nimam pojma, kaj tam počnem. Medicina me ni nikoli zanimala. Ampak očitno je bila ta šola edina, na katero so me sprejeli. V osnovni šoli nisem bila najbolj pridna učenka, zato nisem imela preveč dobrih ocen. In zdravstvena šola je bila edina šola brez omejitev.
Imam do sredine hrbta dolge temnorjave lase in rjave oči. Fanta nimam več. Z Mattom sva hodila šest mesecev, dokler ni postal bedak, zato sva se razšla. Bilo je kar boleče zame, ampak sem se pobrala. Nič drugega mi ni preostalo. Ampak bila sem hvaležna Alex in mami, ki sta mi stali ob strani. Z mamo sva se zelo dobro razumeli. Ni bila ena tistih dolgočasnih mam. Bila je kul mama. Z njo sem se lahko pogovorila o čemerkoli, brez da bi me obsojala. In za to sem bila zelo vesela.
“Julie? Julie, pridi zvonilo je.” je rekla Alex.
“Ha?” sem zamomljala. Zasmejala se je. Ozrla sem se po razredu in opazila, da ni nikogar več notri.
“Aja, no pa greva.” sem rekla in se zasmejala. Alex je zmajala z glavo in pospravila sem svoje stvari, preden sva se odpravili z učilnice. Hodili sva proti avtomatu z pijačo, ko nama je pot prekrižala Beth z njenimi ‘prijateljicami’.
“Glej no glej. Lezbijki se potikata po hodniku.” se je zasmejala.
“O moj bog Beth, končno priznavaš, da si lezbijka.” sem rekla in zaploskala. Alex se je zasmejala, Beth pa je zavila z očmi.
“Ne draga moja, tebe sem mislila.” je rekla. Zavila sem z očmi.
“Tečna si. Umakni se.” sem rekla.
“Kaj pa, če se ne bom? Me boš prisilila?” me je vprašala.
“Če se ne boš umaknila, boš videla.” sem skomignila z rameni.
“No, naj te razsvetlim Julie. Ne bojim se tebe in tvojih praznih groženj. Kot pravijo, pes ki laja, ne grize.” mi je pomežiknila.
“No, pa boš sedaj videla psa, ki grize.” sem rekla.
“Misliš psico. Ker to tudi si.” se je zasmejala Beth. Bilo mi je dovolj. Vedno se je spravljala name. Nisem je več mogla prenesti, zato sem jo udarila.
“Hej!” je zavpila.
“Ups. Očitno te je psica udarila.” sem rekla. Beth je postala jezna.
“Hočeš se pretepati? Prav!” je vzkliknila in se spravila name. Začeli sva se pretepati na sredini šole. Okrog naju so bili zbrani skoraj vsi dijaki. Nekaj profesorjev ter Bethine prijateljice in Alex so naju skušali spraviti narazen, ampak se nisva dali. Spet drugi, pa so navijali zame ali pa za Beth.
“Upam, da te bo tole izučilo, plastična barbika!” sem zavpila in jo udarila v nos.
“Moj nos!” je zavpila in takrat sva zaslišali glas ravnatelja.
“Adams, Dixon v mojo pisarno, takoj!” je zavpil. V tistem trenutku, so naju profesorji ločili.
“O moj bog Julie! Si zmešana?!” je vzkliknila Alex.
“Priznaj, zaslužila si je.” sem rekla.
“No ja.” je rekla in zasmejali sva se.
“Se vidiva pozneje, moram v pisarno barabe.” sem rekla in spet se je zasmejala, jaz pa sem pustila, da so me profesorji odpeljali v ravnateljevo pisarno. Že predobro sem jo poznala, v njej sem se znašla vsak teden in vse to zaradi Beth, ki je bila njegova ljubljenka. Sedla sem na stol zraven krvaveče Beth in dala noge na ravnateljevo mizo. Ravnatelj se je namrdnil, rekel pa ni ničesar. Še.
“No, sedaj ko sta obe tukaj, mi lahko pojasnita, zakaj sta se stepli?! In Adams, noge dol z moje mize!” je zavpil.
“Nekdo pa zjutraj ni vzel tabletke za veselje.” sem zamomljala in dala noge z mize.
“Ravnatelj, napadla me je. Hotela sem vzeti pijačo z avtomata, ona pa je samo prišla do mene in mi začela groziti.” je zajokala Beth.
“Resno?” sem vprašala sarkastično.
“Adams, je to res?” je vprašal ravnatelj.
“Ne, ni. Tale gospodičnica je meni in Alex prekrižala pot do avtomata in začela z žalitvami. Nisem jaz kriva, če ji doma ne posvečajo dovolj pozornosti. Zato pač mora pozornost vzbujati tukaj. Ampak hej, pustila pa se ji ne bom.” sem rekla.
“Dixon? Ali imaš kaj za dodati?” je vprašal ravnatelj.
“Ravnatelj, prisežem, da laže! Ničesar nisem naredila! Brezveze se je spravila name in mi zlomila nos! Mislite, da sem jo izzivala, čeprav vem kakšna je?! Mislite, da sem si želela zlomljenega nosu?! Ne, nisem!” je zajokala. Moram priznati, da bi Beth bila zelo dobra igralka.
“Imaš prav Dixon. Lahko greš k medicinski sestri. Ti Adams, pa ostani.” je rekel in zavila sem z očmi.
“Hvala ravnatelj.” je rekla Beth in odšla iz pisarne. Ravnatelj je sedel na mizo.
“Hej, zakaj pa vi lahko sedite na mizi? Potem lahko tudi sama imam noge na njej.” sem rekla in spet dala noge na mizo.
“Sedaj pa bo dovolj Adams!” je vzkliknil.
“Imam ime. Julie.” sem rekla. Ne vem zakaj nas je vedno klical po priimkih. Grdo me je pogledal.
“Prav, prav, sem že tiho.” sem rekla.
“Adams, dovolj mi je tvojega obnašanja! Tvoje jezikanje sem še nekako prenašal, ampak to je pa že preveč! Pretepeš eno izmed najboljših dijakinj na šoli?! Se ti je zmešalo?!” je zavpil. Seveda, spet sem jaz kriva vsega. In on je kot vedno spet držal z Beth.
“Če je pa ona začela! In to dobro veste! Samo preponosni ste da bi priznali! Vse kar želite je to, da me očrnete! In ona vam daje tisto, kar si želite, samo zato, da bi vi bili na njeni strani! Ja, vem, da seksate z njo! Ste ena velika egoistična baraba! Na vašem mestu bi me bilo sram!” sem zavpila. Ravnatelj je bil že ves rdeč v obraz od jeze. Ups. Mogoče pa sem res malce pretiravala. Prav, ne malo, zelo. Ampak bila sem jezna.
“Sedaj pa je bilo dovolj. Julie Adams, izključena si!” je zavpil.
“Kaj?! Ne morete me izključiti!” sem zavpila.
“O verjemi mi, da te lahko! In te tudi bom! Dovolj mi je tvojega obnašanja!” je zavpil in začel klicati mojo mamo. No, vsaj šole, v katero nisem hotela hoditi sem se znebila.

Še vprašanje;

1. Kakšen se vam zdi začetek zgodbice?

In rada bi vam dala še eno obvestilo in sicer glede nextanja...
Ker vse veste, da se je začela šola in vse sranje, ki spada zraven in še potem jaz, ki sem v zaključnem letniku in imam na koncu zaključne izpite pa to, verjetno veste, da bom malce na tesnem z pisanjem... Ampak med počitnicami sem pridno pisala in napisala kar neki nextov, ampak še kar nekaj pa bom jih še morala napisati...
Najprej sem mislila, da bi objavljala en next na teden, ampak sem malce razmišljala in vem, da vas je veliko v stresu glede šole in vsega sranja v lajfu, prav tako sem tudi sama, zato rabite nekaj, da se pomirite ali pa da za trenutek imate misli drugje, zato sem se odločila, da bom na teden nextala dvakrat in ker je danes torek in sem danes objavila začetek zgodbice, bodo nexti ob torkih in ob petkih, ko pa kdaj ne bom mogla prilepit nexta, vam pa seveda javim in bo next naslednji dan (:

In rada bi vas prosila še nekaj in obljubim da bo tu konec nakladanja :'D
Torej, kar nekaj vas ve, da sem obsedena z glasbo, če že ne veste z osebnega življenja, bi mogli razbrat iz mojega pisanja haha ;D In ja, ker je pač glasba moje življenje in že od otroštva pojem, kitaro pa igram že 6 leto, sem se odločila, da bom napisala svojo pesem, namesto, da sama sebi igram zaradi treme pred nastopanjem pred drugimi... In sprva me je bilo strah objaviti kamorkoli pesem, ampak potem mi je moj predragi stric vse uredil in mi pomagal pri vsemu in je objavil moj lasten komad na youtube...
Kaj želim s tem povedati je, da bi vas prosila, da pogledate in poslušate link, ki ga bom objavila spodaj in pokomentirate pesem kar tam na youtubu, pustite kakšen thumbs up, jo delite in pač uživate ob glasbi in se prepustite besedilu pesmi, ker mi pač to zelo veliko pomeni In sedaj vas do petka zapuščam, love you girls <3

In še link pesmi: https://www.youtube.com/watch?v=CoRzeSWukNw&hd=1
15. september 2015
OMBBBBBBBBBBB POPOLNO!
IN MEN JE ZGODBIA POSVEČENAAAAAAAAAAA HIHIIHIHIH
KOMI ČAKAM PETEKKKKKKKKK
TA PESEM JE PA POPOLNA SUPER MEGAFANTASTIČNA
ZDEJ GREM PA JEST!
NEEEEEEEEEEEEEXT!
15. september 2015
toop jee *_* komii čakaam na peteek <3 :*
+NOVA FENICA OD TEBE SN KER POPUNO PIŠEŠ, IGRAŠ KITARO IN POJEEŠ!!!!! <3 luuv yaa :*
15. september 2015
“Glej no glej. Lezbijki se potikata po hodniku.” se je zasmejala.
“O moj bog Beth, končno priznavaš, da si lezbijka.” sem rekla in zaploskala. Alex se je zasmejala, Beth pa je zavila z očmi. - HAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHH
neeeeeeeeeext <3
15. september 2015
Sem jst u 4mu letniku tko da te čist zatopm
Tko da si uzem cajt in piš k boš lohk

Drgač pa ful dobr, že dolg nism brala začetka kšne slovenske zgodbice, d bi komej čakala d se nadaljuje

Neeeeeeext
15. september 2015
u172703
u172703
Neeext
15. september 2015
omg kak sm vesela da si začela pisat to zgodbo
upam da bodo nexti redno

next!!
15. september 2015
Kok sm počaščena in ponosna, da je ta fenomenalen in popoln ff posvečen meni :$ ne bi mogla bit bolj srečna!
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT!!!! <3333
15. september 2015
omfg koncno tvoj 5sos ff*=*
holy shit*=*
neeeeeeeeext*=*
15. september 2015
Jej iris spet piše nov ff!!! In muzika je ful dobra!!!!! (sama osebno sem tudi velika fanica 5seconds of summer in ja ful carsko
Neeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!
15. september 2015
Ful carko..!!! Nextiiiii
16. september 2015
u197754
u197754
Neeeeeext
16. september 2015
Neext
16. september 2015
Jst sm tut nova tvoja fenica!!!! Pa se ful dobr pojs!
16. september 2015
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
16. september 2015
neeeeeeeeeeeeeeeeext
17. september 2015
u199774
u199774
next!
17. september 2015
next
17. september 2015
u197812
u197812
next<3
17. september 2015
Neeeeeeext
17. september 2015
hejla puncee
prihaja spet nov next in hope you like it

2.

~Luke~

“Umri idiot! Umri, umri umri!” je zavpil Michael, ko smo v sobi za vaje igrali Call of duty.
“Ne no! Ubili so me.” sem zajamral in vrgel playstation na drugo stran kavča.
“To! Zmagal sem! Sem ti rekel, da sem kralj igranja igric!” je vzkliknil Michael in zasmejal sem se.
“Fanta, morali bi vaditi, dokler ne pride Lucy.” je rekel Calum z polnimi usti. Lucy je bila naša učiteljica petja in naša vizažistka.
“To mislim tudi jaz.” sem rekel.
“No, potem pa gremo vadit. Kje je Ashton?” je vprašal Michael. Čez nekaj sekund smo zagledali Ashtona z telefonom v roki. Spet je keekal.
“In to je naša vadbena soba. Tukaj pa so fantje. Recite živjo fantje!” je rekel Ashton.
“Živjo!” smo vzkliknili in pomahali v kamero. Ashton je še nekaj sekund bil na keeku, nato pa se je čas izstekel.
“Kje je Lucy?” je vprašal, ko je odložil telefon.
“Kmalu pride.” je rekel Calum, ki je uglaševal svoj bas. Vzel sem kitaro in začel igrati. Ashton je sedel za bobne in tudi Michael je vzel svojo kitaro. Ravno smo hoteli začeti z igranjem, ko je prišla Lucy.
“Živjo fantje, se opravičujem, ker sem zamudila, ampak promet je bil grozen.” je rekla in nasmehnili smo se.
“Saj je v redu.” je rekel Ashton. Lucy je bila stara okrog 36 let in je imela svetle dolge lase. Bila je zelo v redu in z njo smo se lahko pogovarjali o čemerkoli. Z fanti smo jo imeli zelo radi.
“Super, vidim, da ste že na svojih mestih. Ampak fantje, najprej morate ogreti glasove. Gremo z do-jem. Do…” je zapela.
“Moramo?” je vprašal Ashton.
“Ja.” je rekla Lucy in se zasmejala. Začeli smo si ogrevati glasove in ko smo končali, smo lahko začeli z vajami. Začeli smo z pesmijo Heartbreak girl in nadaljevali z seznamom pesmi, katere bomo morali zapeti naslednji dan v Glasgowu.
Kar nekaj časa smo vadili, ko je Lucy prejela klic, zato smo nehali igrati.
“Prosim? Kaj?! Kako to mislite? O moj bog. Am…ja, takoj bom tam. Nasvidenje.” je rekla.
“Je kaj narobe?” jo je vprašal Calum.
“V bistvu ja. Fantje, danes se bodo vaje zaključile malo prej, saj še morate ujeti letalo. Se vidimo pojutri, ko pridete nazaj. Adijo fantje.” je rekla in nas objela, nato pa je hitro odšla.
“Če bi bila nekaj let mlajša, bi zagotovo hodil z njo.” je rekel Ashton in zasmejali smo se.
“Zmešan si.” sem rekel.
“Če pa res. Fanta tako ali tako nima. Mislite, da ima otroke?” je vprašal.
“Ne vem, ampak mislim, da nima otrok. Saj si videl njeno postavo. Popolna je.” je rekel Michael.
“Fanta, pogovarjata se o naši učiteljici petja in vizažistki.” je rekel Calum in prikimal sem.
“Vseeno je seksi.” je skomignil Ashton. Zasmejal sem se.
“Kakorkoli, morali bi iti. Letalo ne bo čakalo.” sem rekel.
“Potem pa gremo.” je rekel Michael in pograbili smo naše kovčke, ter se odpravili do letališča. Kmalu je letalo prispelo in vkrcali smo se. V Glasgowu bomo naslednji dan imeli koncert in drugi dan zjutraj naj bi prišli domov. Bil sem vesel, da lahko opravljamo nekaj, kar nas veseli in s tem veselimo še druge. In upal sem, da bomo to lahko počeli še dolgo.

~Julie~

Sedela sem pred ravnateljevo pisarno, medtem, ko je mama govorila z ravnateljem. Nisem vedela, ali naj sem vesela, da so me vrgli iz šole, ali žalostna. Koga zajebavam, seveda sem bila vesela. Sedaj, ko Alex odhaja, tako ali tako ne bi imela nikogar, s komer bi se lahko družila. In kot sem že omenila, nikoli nisem hotela postati zdravnica, ali medicinska sestra, ali karkoli povezanega z medicino.
“Julie!” je vzkliknila Alex, ki je zamujala k uri umetnosti.
“Spet zamujaš?” sem jo vprašala.
“Ja. Ampak nima veze. Kaj je bilo?” me je vprašala.
“Nič takšnega, samo izključili so me.” sem rekla.
“Se šališ? Reci, da se šališ.” je rekla.
“Ne. Ampak saj je vseeno, nikoli nisem niti hotela biti na tej šoli.” sem skomignila z rameni.
“Joj Julie. Kaj boš pa sedaj?” me je vprašala.
“Nič. Spala bom, jedla in igrala videoigre.” sem skomignila z rameni in zasmejala sem se. Tudi Alex ni več mogla zadrževati smeha.
“Kakorkoli, moram iti k pouku. Se vidiva jutri.” je rekla in me objela, nato pa je stekla k umetnosti. Jutri je bil njen zadnji dan v Sydneyu. Le kaj bom jaz počela brez nje?
“Prav gospod ravnatelj, se bom pogovorila z njo.” sem zaslišala mamo, ki je prišla iz ravnateljeve pisarne. Ravnatelj ji je sledil.
“V redu gospodična Adams. Zelo mi je žal za tole, ampak res je presegla vse meje.” je rekel. Zavila sem z očmi. Mami je prikimala.
“Pridi Julie.” je rekla.
“Mami…” sem začela, a me je prekinila.
“Se bova doma pogovorili.” je rekla strogo.
“Ampak mami, jaz nisem…” sem začela, a me je spet prekinila.
“Rekla sem, da se bova pogovorili doma.” je rekla in začela hoditi proti izhodu. Ni mi preostalo drugega, kot da grem za njo. Prišli sva do njenega avta in sedli vanj. Mama ga je prižgala, nato pa se je začela smejati. Njen smeh je bil nalezljiv in tudi sama sem se začela smejati.
“O moj bog Julie. Si res rekla ravnatelju egoistična baraba?” se je zasmejala.
“Če pa je res.” sem rekla v smehu.
“O ljubica, tako rada te imam.” je rekla in me poljubila na lice.
“Kaj pa vsa tista resnost prej?” sem jo vprašala.
“Hej, morala sem mu pokazati, da sem stroga mama.” je rekla in zasmejala sem se. Ravno zato obožujem svojo mamo.
“Torej nisi jezna name?” sem jo vprašala.
“Seveda nisem ljubica. Nikoli ne bi morala biti jezna nate. Sicer ni bilo ravno lepo, da si pretepla tisto dekle, ampak verjetno si je zaslužila. In tudi ta ravnatelj je bedak.” je rekla in zasmejala sem se.
“Imaš prav. Vedno potegne z Beth.” sem rekla.
“Nekateri ljudje so nesramni. Veš kaj? Ne sekiraj se zaradi tega, prav? Vem, da nisi nikoli hotela na to šolo. Pustila ti bom, da ostaneš doma in se odločiš, na katero šolo bi rada šla. Do takrat, pa boš hodila z mano na delo. In lahko boš pisala.” je rekla in nasmehnila sem se.
“Prav.” sem rekla. Mami je bila vizažistka in učiteljica petja. Pomagala je nekemu bendu, ampak temu nikoli nisem posvečala velike pozornosti.
Kmalu sva prispeli do najine hiše in odpravila sem se v svojo sobo. Vzela sem svojega prenosnika in začela nadaljevati zgodbo o punci, ki je bila zasebna negovalka uspešnega fanta, ki je doživel prometno nesrečo in pristal na vozičku. Fant je odrinil stran vse svoje prijatelje in skoraj izgubil upanje do življenja, ampak mu je punca pomagala in tako sta se zaljubila. Moram priznati, da sem bila kar dobra pisateljica. Nekaj časa sem pisala, dokler me ni poklicala mama v kuhinjo. Shranila sem napisano in se odpravila v kuhinjo.
“Za večerjo sem naredila testenine z skuto.” je rekla.
“Super mami.” sem rekla in začela jesti. Bilo je odlično.
“Ljubica, saj res, kako napreduje zgodba?” je vprašala.
“Kar dobro. Še malo pa bom na sredini.” sem rekla.
“To je odlično ljubica. Ko boš končala z zgodbo, jo hočem prva videti.” je rekla in nasmehnila sem se.
“Tako, kot si vse moje FanFictione.” sem rekla.
“Točno tako.” je rekla in zasmejali sva se. Ja, pisala sem tudi FanFictione o skupini One direction. Nisem bila velika oboževalka, ampak dobri so bili. Z mamo sva se še nekaj časa pogovarjali, dokler nisva pojedli, ter se nato odpravili spat.
18. september 2015
neeeeeext to je najboljša zgodbica ever <3
18. september 2015
u199774
u199774
next!!!
18. september 2015
u199774
u199774
pleas pa še dans mogoče
18. september 2015
Next!!!! Plissss hahahahah ful res ful dobr piss
18. september 2015
Neeeeeeext
Ful je dobr *-*
18. september 2015
ojeeeeeeeeeeeeej končno!
Neeeeeeext, ful dobro!!
18. september 2015
“O moj bog Julie. Si res rekla ravnatelju egoistična baraba?” se je zasmejala.
“Če pa je res.” sem rekla v smehu.
“O ljubica, tako rada te imam.” je rekla in me poljubila na lice. *mom goals*
prf jee*O*
waaaaa*O*
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext*O*
18. september 2015
Sem ze obsedena z to zgodbico
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
19. september 2015
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
19. september 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg