Forum
Hejla!!
No jst sm na Smrklji obljavljala eno zgodbico o 1D, zdej pa je tko use zmešan na Smrklji, pa se nemorm prjavt gor, tko da sm se odločila, da jo obljavljam tuki. POvejte če nej nadaljujem.
#Kristi#

*Bib*Bib*
Sedim v svojem najljubšem prostoru, mojem skrivališču, ko mi zazvoni telefon. Super le kaj hoče zmaj zdaj?!?! Odprem sporočilo:

*Kristina! Pojdi v lekarno po masko za obraz! Tokrat kupi ta dobro in ne tiste zanič ki si mi jo prinesla zadnjič! Aja pa ker si že tam pojdi se v čistilnico po obleke za dvojčka!*

Tipična Lara pošilja me po opravkih! Kot, da ni dovolj hudo, da moram peš prehoditi dva kilometra, da pridem do lekarne! Ne, to zanjo ni dovolj pošlje me še na drug konec mesta po stvari za dvojčka! Komaj čakam! Glavo skrijem v roke in se že hočem razjokati, ko prejmem še eno sporočilo od coprnice naj pohitim. Ker vem, da bo Lara ponorela, če ne pohitim splezam po majavi lestvi in odprem pokrov mojega skrivališča, ter vstopim v klet, ki je zadnjih nekaj let moja soba.
Ko me je Lara prvič poslala spat v klet, je bila le ta strašen kraj, toda zdaj je postalo kar prijetno, saj sem sobo pobarvala v pisane barve, ter našla veliko slik, ter zaves. Toda najboljši najdbi sta bili preeečudovita kovinska pojstelja, ter veliko ogledalo v podobnem starinskem stilu. Čeprav je moja soba postala kar prijetna, se vseeno raje skrivam v bunkerju, pod kletjo.
Tam je včasih deda slikal in zdaj je to moj atelje, kjer sprostim svojo jezo in neboste verjeli tam tudi… slikam.
Dobim še eno sporočilo od Cruelle (Lare) naj ji prinesem še mleko za njeno kopel. Mleko?!!!
No pri njej me res ne more nič več presenetit.
Med potjo poslušam mojo najljubšo skupino One Direction, ki so slučajno hodijo na mojo šolo, toda še nikoli nismo govorili. Čeprav so fantje pravi cukrčki je na naši šoli še nekdo lepši… Troy, vanj sem zaljubljena, bolje rečeno zatrapana že… hm od nekdaj.
V trgovini se spomnim, da bi lahko odšla do Georga, mogoče je že popravil moje kolo in mi ne bo treba pešačiti.
In res moje kolo je bilo kot novo. Vsa zahvala gre briljantnemu Georgu, on je bil najboljši prijatelj mojega deda, in ima v lasti popravljalnico in izposojevalnico koles.

» George hvala ti! Res rešil si mi življenje, zdele bi morala iti peš do lekarne in potem še do čistilnice.«
» Ah Kristi saj veš, da to ni bil noben problem saj si mi kot vnukinja! Ali te Lara še muči?«
» Sej me ne muči, samo po opravkih me pošilja!« se poskusim postaviti v bran moji teti.
» Mhmmm, seveda« reče sarkastično.
»Res ne razumem, kako je lahko tako drugačna od starega Lada in Karmen. Ona dva sta bila vedno prijazna in strpna,…« Goerge začne hvaliti mojo mami in mojega deda, ki sta bila res zlata vredna.

Moja starša sta umrla, ko sem bila še zelo majhna zato je zame skrbel deda, skupaj sva počela skoraj vse in ga zelo pogrešam. Toda pred dvema letoma na moj 14 rojstni dan je deda zadela kap in skrb zame(bolje rečeno sem jaz prevzela skrb zanjo) je prevzela njegova starejša hčerka Lara.
Od Georga se hitro poslovim in odhitim naprej. V pičlih nekaj minutah prispem do Lekarne in kupim masko. Ker se mi že zelo mudi divjam po cesti in zato ni preveč presenetljivo, (sem zelo velik štor zaradi česar sem si prislužila veliko Larine jeze, ter Mayinih zbadljivk) da sem se zaletela.
Moški glas me vpraša če sem v redu, hitro pogledam kolo, ki je po nekem čudežu celo, in mu ogovorim pritrdilno. Ko končam pregledovanje se ozrem navzgor in zagledam…

Ko končam pregledovanje se ozrem navzgor in zagledam Harrya, ki se mi vneto opravičuje.
Odgovorim da sem v redu, a me vseeno vneto pregleduje, in kmalu opazi rano na moji nogi:
» Ojoj ranil sem te oprosti!« paničari.
» Sej ti pravim, da sem vredu.« ga poskušam pomiriti.
» Nič nisi uredu, saj krvaviš!!« še kar ne odneha.
» UREDU SEM NO!«
» Ne pa nisi, moram te peljati v bolnišnico!« ugotovi.
» Ne ni me treba peljati v bolnišnico, saj že tako zamujam!« zavrnem njegovo 'ponudbo'.
Preden bi mu uspelo odgovoriti in še bolj paničariti se usedem na kolo ter se odpeljem. Toda še preden mi uspe prevoziti nekaj metrov, se zrušim na tla in se udarim v glavo. Super, zdaj bo šele začel paničariti.
In imela sem prav, fantu se je skoraj zmešalo, zato sem, da bi ga pomirila, morala oditi z njim v bolnišnico. Toda med potjo sva se morala ustaviti še v čistilnici, saj če bi se doma prikazala z veliiko zamudo (čemur se pač ne morem izogniti) in še brez oblačil!!! Lara bi me ubila! Harry je odšel po oblačila, medtem pa sem jaz čakala v avtu, saj mi ni dovolil, da bi se premikala. Zaradi možnosti možganskega pretresa ali nekaj podobnega.
V bolnišnici so me pregledali in dobila sem dva šiva. Ves čas sem živčno ponavljala naj pohitijo, saj se mi mudi in že zamujam. Na srečo sva bila zelo hitro konec, toda Harry se je odločil, da morava še v Mc'Donalds. Seveda temu nasprotujem in pred očmi se mi že vrtijo grozne stvari, ki bi mi jih Lara lahko naredila. Zaradi strašnih prizorov se mi začnejo solziti oči in začnem jokati, jaz Kristina, ki nikoli ne joka, se derem kot majhen otrok, sigurno je kriva tista rana na glavi. Harry postane zaskrbljen ter me vpraša kaj je narobe:
» Ah niiič.« mu odgovorim v joku.
» Daj no Kristina, nekaj mora biti narobe, če tako jokaš. Ali te boli glava?« me vpraša zaskrbljeno. Čaki… od kje on ve moje ime? Če se prav spomnem mu ga nisem povedal, saj me po njem niti ni vprašal.
» Am, od kje ti veš moje ime?« ga vprašam že skoraj pomirjena.
» Iz šole. Nate se Majeva sestra vedno znaša.« mi razloži. Saj res on je prijatelj mojega bratranca Maja.
» AAA« mu odgovorim, ter se odločim zamenjati temo.
» Sej res ti si prijatelj od Maja.«
» Ja od kje ga pa ti poznaš?« me vpraša začudeno.
» Moj bratranec je.« mu razložim, kar ga le še bolj začudi.
» Zakaj se potem Maya spravlja nate, če si njena sestrična?«
» Nevem, ne mara me preveč.« skomignem z rameni.
» Aja. No zdaj ko si se malo pomirila mi pa povej zakaj si prej jokala?« Jooj sem mislila, da je pozabil nato.
» Nič no.« se skušam izmuzniti a mi ne uspe.
» Dej no nekaj mora bit.« sili vame, zato mu povem vse. Čisto vse, tudi stvari, ki jih do zdaj še nisem povedala nikomur. Kristina, kaj je narobe s tabo, še nikoli se nisi zaupala neznancu, ubistvu se še nikoli nisem zaupala nikomur!
Harry me začne tolažiti in sočustvovati z mano.
» Ampak, če je tvoja teta taka, ali nemoreš iti živet kam drugam?« se pozanima.
» Ne. Ubistvu ja. Imam še eno teto, dvojčico od moje mami a že nekaj let nihče ne ve kje je.« mu razložim mojo situacijo brez izhoda. Med tem dobiva svoje naročilo in se odpraviva.
Med potjo pojeva vsak svoj cheseburger ter pijeva coca-colo. Pot do doma se konča še prehitro in že moram izstopiti iz avta.
Preden vstopim v hišo se še pokrižam in upam na najboljši izid. V pred sobi me že čakata razjarjena Lara in zadovoljna Maya.
01. september 2012
neeeext
26. februar 2013
next
28. oktober 2013
neeeeext
28. oktober 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
13. avgust 2014
Next
09. marec 2015
Next
09. marec 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg