Forum
bil je lep sončn dan na Novi Zelandiji. kot vedno sm tekla proti svoji gimnaziji. rdeč plašč je plapolal za mano, plavi lasje pa so se mi svetili v soncu. še malo pa bom v šoli. samo še cesta. pred dvema minutoma je zvonil in če ne pridm do razreda v treh minutah (ki je btw v četrtm štuku). stopila sm na cesto. nism pogledala na levo in ne na desno. v tistm momentu sm imela samo u mislih kako bom prišla do razreda pravočasno. čez cesto je stal bruce. moj biuši. še vedno srčkan, ampak škoda k je zabluzil. in naenkat bum. priletela sm točno na vetrobransko steklo kombija. padla sm na tla. ko sem se zbudila nism čutla ničesar. pogledala sm svoje roke. še vedno lepo porjavele od poletnih počitnic. okoli mene se je začela zbirati množica. med njimi tut bruce. mislm da me je vidu. in blo je tok čudno. vsi so bli barvni. ljudje mislm. obkroženi so bli z barvnimi krogi. rožnatimi, rdeči, zeleni, modri ... vse mogoče barve. bruce je biu rožnat in z majhnim delom sive. kaj to pomeni? ampak ljudje se niso obrnili k meni. gledali so na tla. poleg mene. sledila sm njihovim pogledom. na tleh sm zagledala telo. dekliško. njen rdeč plašč je ležal na tleh okrvavljen, njeni plavi lasje pa so bili od krvi zlepljeni skupi. obraz je bil krvav vendar sem jasno videla gdo je dekle na tleh.
js (ime dubite ksnej ) :



bruce:


boste bral??


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

19. september 2011
next
19. september 2011
ali sem res mrtva? ne ne more biti. še celo življenje imam pred sabo. ne morm kt tko umret. slišala sem sireno rešilca. ampak če lahko use to gledam potem sm že mrtva. bruce se je vrgel na tla in tiho jokal. ljudje so se počasi umikali, ko je prišel rešilec. gledala sem kako so me naložili na nosila in odnesli v rešilca. skočila sem za njimi. vključili so sireno in dirkali mimo vseh semaforjev. če ne bi bila mrtva bi mi blo to tko kulsko. vedno sm hotla prevozt use semaforje. preveč zamudni so. klinika ni bila daleč, prepustili so me kirurgom. oh kako grozno to zveni. nism mogla gledat kko me režejo zato sem se vrnila v čakalnico. tam so sedeli bolniki. eni so zgledali odlično, drugi pa strahotno. neki mož je imeu nabuhel in rdeč obraz, verjetno kšna alergija. na sebi sm čutila pogled. ozirala sem se okoli in iskala tistega ki me vidi. zagledala pa sm le majhno punčko. verjetno nit v osnovno šolo še ni začela hoditi.
j-js, d-deklica
d- ali si tudi ti taka kot jaz?
j- ja miška. taka sm kot ti
d- zkaj me moja mamica ne vidi?
j-ker te ne more. vendar te zagotovo lahko čuti
(prijela sem jo za roko in jo položila na materinino ramo. punčkina mama je zadrhtela in se dotaknila rame. čutila je svojo hčerko. in vedela je da je ni več med živimi. nasmehnila se je. )
d- nočem da je mamica žalostna. jaz sem sama kriva da se je to use zgodilo
j- kaj se je zgodilo?
d- žoga mi je padla na cesto in mislila sem da jo bom lahko na hitro prinesla nazaj
j- oh
d- kaj se je zgodilo tebi?
j- podobna stvar. tekla sm čez cesto in zbil me je tovornjak.
d- ali je bolelo?
j- ničesar ne čutim
d- kako da ne. jaz sem čutila vsako mesto svojega telesa. zelo je bolelo.
j- jaz še zdaj ne čutim ničesar. moje telo je v operacijski dvorani
d- potem pa nisi tako kot jaz
(našobila se je)
j-kako to misliš?
d- ne smem se pogovarjati z nemrtvimi
(začela je izginjati)
j- počakaj. o čem govoriš
d- poišči Njo, Ona ti bo vse povedala
j- kdo je ona?
d- Ona je pač Ona. ne zavlačuj. pohiti in jo najdi
j- kako?
d- sledi znamenjem
j- in to so ...
izginila je. ne vem čemu naj sledim. ogledovala sem si prostor kjer sem stala. opazovala sem stene strop in končno pogledala na tla. drug za drugim so bili po tleh razsuti cvetovi lilije. počasi sm jim sledila. vodili so vn iz bolnišnice, skozi travnike in gozdove. končno pa so se ustavili ob nekem drevesu. stegnila sem roko in se ga dotaknila. iz njega je šinila močna svetloba. premočna celo zame. zamižala sem in stopila naprej...
next?
21. september 2011
punčka:



punčkina mama:


21. september 2011
next
26. september 2011
nekaj časa sem mižala nato pa (ko sem končn misnla da bo ok svetloba) odprla učke. nad pogledom sem osupnila. bil je raj. ne še lepše kot raj. z besedami se ne da opisati lepote tega kraja. videlo se je da na to zemljo ni stopil še noben člouk (js ne štejm k nism živa). gledala sem ptičke in metuljčke, pa rože in kapela? čakaj malo kaj bi kapela delala nekje kjer ni človeka? opazovala sem to stavbico. bila je majhna. komaj toliko da lahko par ljudi stoji v njej in bila je lepih barv. bila je prečudovita sred te narave. počasi sem se ji približala. vrata so bila na stežaj odprta in na vratih je visela lilija. ne list ampak ceu cvet. vstopila sem. notri je bila tema. sveče so gorele na usakm koraku. in videla sem oltarčk. oltrčk ki je biu poplnoma prekrit s cvetjem. ni biu kot oltar v krščanstvu. biu je mnogo lepši. in pred oltarjem je klečala oseba. nism vedela katerega spola je vendar sem predvidevala da ženskega saj je bila ogrnjena v belo ogrinjalo s kapuco. zahrkala sem da bi me oseba opazila. nism se zmotila ko sem rekla da je ženska.
j-js, o-ona
o- usedi se poleg mene.
j- ok. (usedla sm se ne da bi jo enkat samkat pogledala). kaj delam tu?
o- čakaš.
j-na?
o- življenje
j-torej nism umrla?
o- ne
j- se bom vrnila u življenje
o-da
j-supr
o- ne veseli se prehitro
j- zkj ne
o- ker tvoje življenje ne bo lahko
j- zkaj?
o- hotela sm ti povedati predn boš začela paničarit, zato sem poslala tovornjak nadte
j- ti si bila?
o- ja sem življenje
j- ti je tako ime?
o- ne ravno
j-kko pa
o- kličejo me Ona
j- ti si torej tista ona
o- ja. marii ti je povedala.
j- je to tista punčka?
o- da
j- torej si tut njo umorila?
o- lahko uničim življenje, ne morm poslati človeka v smrt
j- zapletena si
o- radovedna si
j-hja. to pa res. ne umreš usak dan in srečaš Njo
o- nisi umrla
j- da ne? zkj sm duh
o-nisi duh, si duša
j- je razlika?
o- velika
j- no kaj mi moraš povedat?
o- šla boš u novo šolo. čaka te novo življenje
j- ja?
o- postala boš vampirka
j- o kul. to je prou zakon. vedno sm hotla bit.
o-nisi običajna. s tabo bom, vendar moraš preživeti. znamenje dobiš ko se zbudiš
j- znamenje?
o- znak da si vampirka.
j- ga bodo zdravniki prepoznali?
o- ne vedno za nas
j- kako?
o- mi smo nevidni, mi smo neslišni, mi smo božji otroki
j- mi?
o- da tudi jaz. nism mrtva če si to misnla
j- kaj pa si?
o- lahko mi rečeš kakorkoli hočš. vendar u splošnm nej bi bla boginja
j- uuu kr z boginjo se pogovarjam
o- zate nism boginja
j-kaj pa?
o- ali si vedela da si posvojena?
j- KAJ??
o- vem da je krtu način da ti povem, vendar ja, posvojena si.
j- in kdaj bi mi starši to povedal
o-če bi šlo po vsej sreči nikoli
j- zkaj?
o-ker so eni edinih ki vedo
j- vedno kaj?
o- da obstajajo otroci, rojeni za vampirje
j- a drugač niso?
o- če se staršem vampirjem rodi otrok ni nujno da je tudi ta vampir. večinoma so vamiprji otroci normalnih staršev. vendar tisti so naključni. ti pa si rojena za to. rojena za to, da nekoč rešiš svet.
j- svet? a ni to mau preveč?
o- zaupaj vase tako kot jaz zaupam vate
j- zkj se tako trudiš z mano?
o-ker si moj otrok
j- KAJ???
o- poglej me.
pogledala sem jo in obnemela. njena lepota je bila neomajna. vendar sem videla sebe. moje oči, moje ustnice, moj nos. to sem skorajda jaz. nasmehnial se mi je. vstala. me poljubila na čelo in izgnila. ostala sem sama. sama v rjau iz katerega nism vedela kako oditi.
next?
03. oktober 2011
Ona:

03. oktober 2011
next
04. oktober 2011
vstala sem in stopila iz kapelice. raj je še vedno ostal isti vendar z eno spremembo. nikjer ni bilo drevesa skozi katerega sem maloprej stopila. začela sem paničariti.
j- pomagaj mi!! kako naj pridem iz tu?? prosim, ne vem kje se pride vn. itd.
na koncu sem že postala hripava in sem mogla utihnit. sesedla sem se na tla in začela jokati. ja jokati. okej sej vem da sm jokica ampak tisti trenutek mi ni blo mar za to če bi me kdorkoli vidu. in takrat sem u glavi zaslišala glas: spravi se k sebi, sledi svojim občutkom, popeljali te bodo ven.
in tako sem vstala, si obrisala solze in zaprla oči. pred mojimi očmi se je pojavil raj v katerem sem stala. ampak ta raj je začel goreti. plameni so bili vsepovsod. hip zatem je bilo spet vse kot prej. le da je bilo vse pod vodo. vključno z mano. spet nato je divjala strašna burja, ki je uničala vse pred seboj. in na koncu je bilo vse kot na začetku. sveže pomladansko. iz gozda so prišle živali in me gledale.
j- prosim pomagajte mi. pokažite mi pot ven.
in razporedile so se v vrsto. sledila sem. hodila sem med njimi in se kmalu znašla pred drevesom ki sem ga iskala. končno. šele zdaj sem odprla oči. vse živali so se razbežale in vedela sem da to ni bila le moja domišljija. potihem sem zašepetala hvala in stopila skozi drevo kjer me je močno potegnilo nazaj v moje telo.
next?
25. december 2011
nexxxt!
25. december 2011
Vse tvoje zgodbice sm že prebrala in morem reč da ful dobro pišeš. Najboljše.$
Vse zgodbice te tk poglobijo v vsebino..
Pa: Neeeext.!
14. januar 2012
u46345
u46345
Next!! Zakon je!!
bi me lahko obvestila ko bo next?
15. januar 2012
next
18. april 2012
u73295
u73295
next!
18. april 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg