Forum
ŠE ENA TAKŠNA ZGODBICA
02. april 2013
naj se predstavim, sem Alexandra Hawk,za prijatelje Alex stara sem 18 že skoraj 19 let. živim v Angliji v Liverpoolu. imam dolge, skodrane svetlo rjave lase in sem bolj živahnega značaja. sem edinka in moja starša sta verjetno najboljša na svetu. imam kar veliko prijateljev, med njimi tudi Lily najboljšo.

"ljubica, zamudila boš šolo!!" se je slišalo iz spodnjega nadstropja. zavila sem z očmi in pogledala na uro. 7.45! šit! hitro sem se vstala nase navlekla prva oblačila, ki sem jih dobila pod roke in odhitela skozi vrata. vsa zadihana sem pritekla na šolski hodnik. "ja kje za vraga pa si bila??" Lily je vpila še preden em prišla do nje "zaspala sem." "ti si najbolj len človek kar jih poznam?!" zavila sem z očmi in ji želela nekaj reči, a me je zvonec prehitel.
veelo sem korakala proti domu. končno petek! lahko bom spala! vstopila sem v hišo, ko sta vame skočila ati in mami. "presenečenje!" "kaj pa je??" začudeno sem ju pogledala. "zadeli smo vikend v parizu! hitro gor in pakiraj." porinila sa me po stopnicah navzgor. nasmehnila sem se sama sebi in na rahlo zavila z očmi. kaj naj vzamem s sabo. no vzela sem le najnujnejše in dobila okrog dva kovčka. kaj če bo mrzlo, ali vroče ali pa če bo deževalo? treba je biti pripravljen na vse.
Alex, pohiti no!" "že grem!!" mislim to je kriminal. zbuditi nekoga ob 5 zjutraj in ga preganjati naokoli po hiši. stekla sem v avto in poskušala zaspati. vožnja mi je bila všeč. tiha glasba, rahlo tresenje in smejanje staršev. kar naenkrat pa sem zališala mamin klic:"Aleex!" dvignila sem glavo in zagledala dvoje luči verjetno od tovornjaka, ki sta z vso močjo prileteli v nas. ato je odneslo z roba in začeli smo se kotaliti. sedeža sem se držala tako močno, da so mi prsi krvaveli in v ustih sem začutila slano mešanico solz in krvi. avto se le počai ustavil. začela sem kričati. kričala sem kolikor so mi dala pljuča. kmalu sem zagledala luč. vse je postalo megleno in kmalu sem se onevestila.

zbudila sem se v bolnišnici. ob meni se je glasila naprava za merjenje bitja mojega srca nad mano pa je visela infuzja polna neke prozorne tekočine. hitro sem začutila rano na mojem vratu. opazila sem še nekaj drugih ran. začela sem gledati po telesu. okej. oddahnila sem si. ni bilo zlomov in okončine so bile na svojem mestu. vse se mi je počasi vračalo v spomin. kje sta... "mami!! atii!!" kričala sem na vsa pljuča. k meni je prihitel zdravnik, me objel in me pobožal po laseh. "tako mi je žal." "s... sta mrtva" komaj sem izgovorila te besede. pokimal je. v grlu se mi je naredil cmok in začela sem neustavljivo jokati. naslednja dva tedna sta bila pravi pekel. jokala sem, nisem jedla in mučile so me nočne more. neko jutro pa je k meni prispela mlada policistka. malo sva se pogovarjali o nesreči, v bistvu sem večino časa jokala. "vem, da te je to prizadelo a še nekaj moraš vedeti. posvojena si" "KAj? ne, ne mogoče!" solze so se mi ulile po licih. policistka je prikimala in mi podala sliko. " to je tvoj brat. živi v londonu. jutri odpotuješ k njemu. pomagalo bo. želiš, da ga obvestimo o tvojem prihodu?" "ne, presenetila ga bom." pokimala je in mi poleg slike podala še naslov. pogledala sem sliko in skoraj padla s stola. praktično sem gledala v moško različico mene. prebrala sem njegov podpis. pisalo je...
kdo je na sliki?
next??
02. april 2013
http://www.igre123.com/forum/tema/willow-road-(ft-1d)/53065/1 Bi lahko kdo prosiiim prebral mojo prvo zgodbico? Hvala
02. april 2013
u113639
u113639
nekdo iz 1d
ja
neeeeeeeeeeeeeeeeeeext
02. april 2013
nekdo iz 1D
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext !!!
ka je lahko next še danes ???? plosim plosim, ker me fuuuuuuuuuuuuuuuuuuuul zanima nadaljevanje
drgač pa dober začetek, premal sem rekla fantastičen začetek
03. april 2013
u87504
u87504
next plis
ful mega začetek
03. april 2013
http://www.igre123.com/forum/tema/nepozabne-pocitnice-ft.1d-in-amp-jb-in-lt-33/53129/1 bi kera brala mojo prvo zgodbico prosm pa sori k oglasujem
03. april 2013
next+nova bralka
04. april 2013
nexxxxxxxxxt
04. april 2013
mi je zelo žal za kratek next

pisalo je William. Kdo je to. zavzdihnila sem, pobrala stvari in odšla iz sobe. izogibala sem se vprašujočim pogledom zdravnikov in e tiho usedla v policijsko avto. nihče ni spregovoril besede. izstopila sem iz avta in vstopila v hišo. zagledala sem svoj edini dom in se nenadoma zavedala, da zadnjič stojiv v njem. v glavi so se mi prikazovali spomini in bolečina mi je prežemala telo. bolelo je. bolelo je tako hudo. moje noge so postale mehke in zgrudila sem se. ležala sem na tleh in neustavljivo jokala. želela sem se znebiti bolečine. v tej hiši sem bila nazadnje, ko smo bili še srečni. ko sem bila jaz še srečna.
"Alex! vstani! prehladila se boš. v hiši imaš ledeno!" počasi sem odprla oči in se vstala. gledala sem v obraz policistke. nasmehnila sem se je in odšla v sobo po kovčke. nesla sem jih po stopnicah navzdol in padla. kotalila sem se s kovčki vred do vznožja stopnic. jesno sem se pobrala in zacepetala z nogami. kovčke je v avto odnesel nek policist. še enkrat sem pogledala svoj dom. dotaknila sem se kavča, in mizice ob njem. v ustih sem začutila solze. obrnila sem se in se usedla v avto. oraz sem skrila v roke in molčala celo pot do letališča. kmalu smo prispeli. pomahala sem policistom, nato pa stopila na letalo. sedela sem ob majhni punčki in njeni mami. tiho sem požrla solze. punčka po imeni Annie je bila zelo zgovorna. celo pot mi je razlagala, kako gresta z mamico k očku, ki pride iz vojske in kako super bo v londonu, ko bodo skupaj. rekla je, da si želi biti takšna kot jaz, ko odrastem. nasmehnila sem se ji "najboljšaboš, če boš takšna kot si." malo mi je polepšala dan. let je bil zelo kratek. toda pred letališčem... kakšna gneča za taksije. obupano sem se ozirala naokrog, ko mi je pomahal nek fant mojih let "na, vzami mojega" potisnil me je v taksi. "jaz sem patrik!" zaprl je vrata. vozniku sem podala naslov in pomahala mojemu rešitelju. vožnja je trajala približno 20 minut. plačala sem vozniku in obstala pred ogromnim in razkošnim blokom. vanj sem se zmuznila, ko je ravno nekdo odhajal. poiskala sem številko stanovanja in zagledala temna hrastova vrata. globoko sem vzdihnila in potrkala.

kak se vam zdi??
07. april 2013
fajn next
08. april 2013
next
fajn
09. april 2013
Neeeext
24. april 2013
_Louis_
ravno sva se z El odpravljala gledat film, ko je potrkalo. kdo trka? kako je sploh kdo prišel notri brez zvonenja? "Če si Harry, vstopi!" se je zaslišalo z druge strani El. Harry ima najin ključ, verjetno je to to. toda ni se slišalo odgovora. sam sem se usedel na kavč in si v usta potisnil polno pest kokic. počakal sem, da se mi El pridruži, saj so verjetno samo fantje, ki se norčujejo. no, jaz sem prišel na to idejo ampak v redu. "O MOJ BOG!" takoj ko sem zaslišal krik sem stekel k vratom. kdo je spet? obrnil sem se in skoraj spustil kokice iz rok. pred mano je stal moj klon. dobesedno. edina razlika je bila, da je bila punca, imela je nežnejše poteze in njene oči so bile rdeče od joka. bila je čisto izsušena, dolgo že ni jedla in imela je grozne podočnjake. "vstopi," El se je prva prebudila iz transa. dekle je negotovo vstopilo. s sabo je imela nekaj prtljage. El je prinesla čaj, sam pa sem le strmel v to čudo pred mano. kako je to mogoče? kako jo poznam? čakaj malo... spomin se mi je prevrtel nazaj ko sem bil še čisto majhen. imel sem še eno sestro. toda njo so ukradli. ja to je edino kar je mogoče. "Patricia?" sem negotovo vprašal. videl sem presenečen obraz na dekletovem obrazu. odkimala je "Alex. povedali so mi, da so me poimenovali po imenu na medvedku, ki sem ga držala" imela je lep glas, toda malo poklapan in utrujen. ja to je ona. in to ni bil njen medvedek ampak medvedek njene najboljše prijateljice. "O moj bog. to si res ti!" nasmehnil sem se in jo objel. delovala je presenečeno, a mi je vrnila objem. "ne veš kako dolgo smo te iskali! kako si me našla?" "Lahko sedem?" pokimal sem. po njenem izrazu sem vedel, da to ne bo lepa zgodba. in imel sem prav.

Alex
"o moj bog!" sem slišala, ko sem končala svojo zgodbo. El, ja zdaj že vem kako ji je ime, (in tudi Lou- ju) me je objela. "seveda lahko ostaneš pri naju. tako ali tako imava sobo odveč, če pride kdo na obisk." rahlo sem se nasmehnila. to je odgovor na katerega sem upala. v bistvu se je to odvilo bolje, kot sem si upala zamisliti. toda tu je bilo še nekaj, kar sem upala, da bo počakalo vsaj še en teden. toda očitno je bilo neizogibno, saj je Lou takoj začel: "komaj čakam, da povem mami! to bodo veseli! boš videla, kako super bo, ko bo družina spet skupaj..." "ammm" prekinila sem ga sredi največjega navdušenja. "prosim, ne. počakajmo še malo. komaj sem zgubila eno družino... nisem še pripravljena na novo." ob tem mi je po licu spolzela solza. oba sta prikimala, nato pa mi pokazala sobo. bila je prelepa. v rjavo beli barvi. imela sem celo svoj televizor, ki mi ga doma niti pod razno ne bi pustili. ustavila sem se. še vedno bi vse to zamenjala za svoje starše. kovčke sem vrgla na posteljo in začela zlagati stvari. pri vsaki stvari mi je bilo težje. čisto vsaka stvar me je spominjala na Liverpool, na starše, na dom... nisem več zdržala pritiska. sama sebi sem se že gabila, da sem toliko prejokala. da sem si pustila biti tako šibka. toda nisem si mogla pomagati. bolečina je bila prehuda in nisem je mogla zadrževati v sebi. glavo sem zakopala v blazino in jokala. naenkrat sem na hrbtu začutila nekaj toplega. obrnila sem se navzgor in zagledala svojega brata. počepnil je ob rob postelje in se mi spodbudno nasmehnil. pomagal mi je v sedeči položaj in me objel. pomagalo je, res je pomagalo. bilo je kot bi se v moje mračno srce, brez upanja in možnosti za preživetje naselil žarek upanja. žarek, ki je počasi a vztrajno premagoval tisto tesnobo in bolečino. bilo mi je topleje in dobila sem občutek, da bo še vse v redu. da bo od tu naprej le še bolje. odmaknil se je od mene in mi podal kos kruha z marmelado. "nekaj moraš pojesti. ne moreš se stradati." prikimala sem in vzela ponujeni kos. poljubil me je na vrh glave, nato pa odšel. nerada sem načela tisti kos kruha, ki mi je smrdel, a vedela sem, da ima prav. in bolj kot sem jedla bolj mi je teknil. počutila sem se bolje in vedela sem, da imam moč, da storim nekaj, kar si od nesreče nisem upala. se soočim z osebo, ki me je imela najraje in, ki me je najbolj spominjala na starše. vzela sem telefon in zavrtela številko, ki bi jo znala zrecitirati tudi sredi noči. nekaj časa je trajalo, nato pa se je oglasila. spet sem slišala svojo najboljšo prijateljico. spet sem slišala lilly.

l:ALEX! kje si?povsod te iščem, ne oglasiš se mi, vaša hiša je prazna, nihče mi pa noče nič povedati. si v redu? prosim reci, da je vse v redu s tabo.
a: ja ja. vredu sem. pri svojem bratu v londonu sem. in mislim, da bom tukaj ostala.
l: v londonu? a ti veš kje je to? kdaj se bova videli? kaj pa šola in matura, jo boš malo pred koncem zamenjala?
a: ne. ker sem odlična učenka, so mi zaključili ocene po prvem semestru. junija pa bom pisala maturo. takrat pridem na obisk.
l: šele takrat!!
.
.
.
dolgo sva se pogovarjali. povedala mi je vse, kar se je dogajalo na šoli, ko me ni bilo. sama nisem dosti govorila. saj sploh nisem prišla do besede! toda ni me motilo. vesela sem bila, da sem se spet lahko pogovarjala s svojo najboljšo prijateljico. zmotil naju je Elin klic na kosilo. poslovila sem se, in se odvlekla v jedilnico. usedla sem se in načela kosilo. Lou mi je razlagal o petju in o londonu, sama pa sem z užitkom pojedla kosilo in ga poslušala. obljubil mi je tudi, da mi ga bo razkazal do zadnje potankosti. 2ne smemo pa seveda pozabiti največjega trgovskega centra v Angliji" ga je El prekinila. sama sem se nasmehnila Lou pa je zavil z očmi, češ ženske. končno sem imela občutek, da imam priložnost biti spet srečna.
24. april 2013
Next ! upam da bo zej next čim prej mislim prej kot v 17 dneh
24. april 2013
next
01. maj 2013
next
02. maj 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
02. maj 2013
1 teden pozneje
Alex
"Louis!! Pridi že, začenja se!" sedela sem pred televizijo in klicala svojega brata. resno. 10 minut pred začetkom filma se gre tuširat. iz mikrovalovke sem vzela kokice, nato pa se razkomotila. El je bila na obisku pri starših. Lou bi moral iti z njo, a naj sem ga še tako silila, je bil odločen, da ostane doma. bila sem prepričana, da bo njegova punca zato jezna, a bila je tako razumevajoča, mislim oba sta bila tako razumevajoča, da mi je paralo živce. vsak dan smo jedli, kar sem jaz želela, ni mi bilo treba delati in šli smo kamor sem jaz hotela. sakj je super in vse, a pučutila sem se nekoristno in krivo. "Louieeeee!" v sobo se je kar naenkrat vsulo nekaj fatov. zavpila sem in raztresla kokice po tleh. stekla sem v kuhinjo in zgrabila nož, ki mi je bil najbližje. rezilo sem pomerila v njih. "ne napadite. lahko vas napadem. treniram karate." ta podatek seveda ni bil resničen, a to je nuja. hotela sem zveneti kar se da močno, a glas se mi je tresel. fantje so me nekaj časa začudeno gledali, nato pa vsi planili v neustavljiv krohot. včasih je kdo hotel kaj povedati, ali pokazal name, a ga je premagal smeh. "Lou, v naši hiši so norci!" vpila sem na robu joka. Lou je prihitel še ves moker in zavit samo v brisačo. nekaj časa je začudeno gledal, nato pa se nasmehnil in vzel nož iz mojih rok. "to so moji prijatelji, spoznajte se. zdaj pa, se lahko stuširam do konca?" obrnil se je in odšel nazaj v kopalnico. nekaj časa so se še smejali, nato pa se počasi pomirili. "Ne poznaš skupine 1D?" prvi je spregovoril fant s kodri. zdelo se mu je neverjetno. odkimala sem. vsi so se mi predstavili. "torej ti si slavna Alex, ha?" pokimala sem. kakšno sramoto sem si naredila! "Kaj pa počneta?" "gledava film. bi se pridružili?2 sploh nisem dokončala vprašanja, sso že vsi sedeli pred televizorjem. usedla sem se ob Harrya in prižgala televizor. morali smo se pošteno tiščati a nikogar, sploh osebe ob meni to ni motilo. kmalu se nam je pridružil Lou. dal mi je znak naj vstanem. usedla sem se mu na kolena. pogledali smo film, nato pa se šli flašo resnice. sama sem bila proti, a me je večina premagala. najprej je steklenica pokazala na Liama. jaz sem dobila prednost za vprašaje. "kdo že ima punco?" "Louis in Zayn. tako da sem še prost." pomežiknil mi je sama pa sem obarvala rdeče in pogledala v tla. s tem si je privoščil grd pogled od Harrya in rahel udarec v ramo od Louja. nekaj časa smo še vrteli, nato pa je steklenica pokazala name. "Gremo spat!" vstala sem se, a me je močna roka potegnila nazaj proti tlom. "o, ne. ne boš se izognila!" Zayn se mi je zlobno smejal, Niall pa je vprašal. "Ali si še..." vprašujoče sem ga pogledala. to ne bo dobro."devica??" zardela sem in sse želala pogrezniti v tla. odprla sem usta, da bi odgovorila "Jaz..." "dovolj bo za danes" Lou se je vstal in s tem jasno povedal, da ne želi mojega odgovora. fantje so razočarano vstali in se odpravili proti vratom. "Če želiš, lahko greva jutri skupaj jahat" Liam se mi je prijazno smehljal. pokimala sem. "bodi pripravljena ob 10ih." nasmehnila sem se in ga objela. Želela sem objeti še Harrya a me je ta prehitel s poljubom na lice. "lepo te je bilo spoznati." nasmehnila sem s in zardela."tebe tudi." objela sem še druga dva. pospravila sem in posesala kokice, nato pa se počasi odpravila spat.

kaj se bo zgodilo??
05. maj 2013
kaj se bo zgodilo?? zanimovo vprašanje neki že
neeeeeeeeeeeeeeeext !!!
05. maj 2013
neeeeeeeeeeeeeeeext+nova bralka
07. avgust 2013
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
07. avgust 2013
Next
26. januar 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg